Christine Lagarde: Poletni termin nižanja obrestnih mer vse verjetnejši

Opazovalci že nekaj časa namigujejo, da bo Evropska centralna banka (ECB) letos prekinila zgodovinski niz draženja denarja v obtoku evrskega finančnega sistema. Vprašanje pa je seveda, kdaj natančno se bo to zgodilo in za koliko bo ECB zrahljala monetarno politiko.

Inflacijski pritiski so se namreč ob koncu leta naposled začeli zmanjševati, čeravno je evrska inflacija z novembrskih 2,4 odstotka v decembru skočila na 2,9 odstotka (slovenska pri 3,8 odstotka). To je danes v svoji drugi oceni ne nazadnje potrdil še statistični urad Eurostat.  

Sklepni skok je očitno po oceni ECB zgolj kratkoročni krč, saj je predsednica evropske emisijske banke Christine Lagarde ob robu Svetovnega gospodarskega foruma WEF v Davosu za Bloomberg dejala da EU poleti verjetno čaka znižanje obrestnih mer.

 

 

Lagarde optimistična, a po ruski izkušnji tudi previdna

Na vprašanje o nadaljnjih korakih ECB in ali bo ta poleti le posegla po rahljanju monetarne politike, je predsednica odgovorila: "Rekla bi, da je to verjetno". V nadaljevanju pa pričakovano zavzela previdno stališče:  "Vendar moram biti zadržana, saj smo odvisni od podatkov, pri čemer še vedno obstaja stopnja negotovosti in nekateri kazalniki niso na ravni, na kateri bi jih radi videli."

Le dan pred začetkom tako imenovanega obdobja mirovanja, ki nastopi pred zasedanji ECB o denarni politiki, se je predsednica pridružila številnim kolegom in skušala omiliti pričakovanja o skorajšnjem sproščanju, hkrati pa priznala, da so bankirji na poti k dokončnemu znižanju stroškov zadolževanja.

 

 

Previdnost predsednice v zvezi z rahljanjem politike je razumljiva, saj se je ECB blamirala pri zapozneli reakciji na podražitve energentov in hrane po ruski invaziji na Ukrajino. Medtem ko so se ruski tanki valili preko ukrajinskih ravnic, so Lagarde očitali, da se prepočasi in premalo odločno odziva na naraščanje inflacije, za katero je ECB sprva menila, da bo zgolj prehodna. To je v nedavnem intervjuju za časopis FT priznala tudi Lagarde, ki je dejala, da gre za največjo napako v zadnjih štiri letih njenega mandata.

Aprilsko deževje ne bo prineslo padcev obrestnih mer

Lagarde je v Davosu dejala, da spoštuje razlikujoča mnenja svojih kolegov, ob tem pa poudarila, da med guvernerji na splošno vlada konsenz. "Na splošno se strinjamo z odločitvami, ki jih sprejemamo na podlagi podatkov. Nekatere od njih imajo svoje lokalne domače podatke, imajo svoje stopnje inflacije, ki se od države do države razlikujejo," je povedala.

Čeprav bo do znižanja obrestnih mer po konsenzualnih stališčih letos le prišlo, predsednica ECB opozarja, da so pričakovanja trgov na agresivno znižanje obrestnih mer zgrešena in škodljiva. "To nam ne pomaga v boju z inflacijo, saj so pričakovanja v primerjavi s tem, kar se bo verjetno zgodilo, previsoka," je posvarila.

 

 

Trgi so se na njene komentarje v sredo odzvali tako, da so zmanjšali pričakovanja. Finančni trgi tako menijo, da bo do konca leta prišlo do znižanja za 140 bazičnih točk, kar je enakovredno petim zaporednim spremembam za četrt odstotne točke; medtem ko za šesto obstaja 60-odstotna verjetnost.

Vse manj gotovo je tudi, da bo do prve poteze prišlo že aprila. Prvi mož nizozemske centralne banke Klaas Knot, ja za ameriško televizijo CNBC dejal: "Trgi prehitevajo sami sebe, to je povsem jasno, težava za nas pa je, da se lahko naši načrti zaradi tega na koncu izjalovijo". "Optimistični smo, da imamo verodostojne možnosti, da se bo inflacija leta 2025 vrnila na 2-odstotno raven, vendar se bo moralo pred tem zgoditi še marsikaj."

Tudi Lagardova je priznala, da bankirji potrebujejo več dokazov, preden bodo lahko prepričani, da so cene življenjskih potrebščin pod nadzorom.