Razpoložljiv dohodek raste. Kaj počnemo z denarjem

Koliko denarja lahko namenite za varčevanje ali potrošnjo? Razpoložljivi dohodek Slovencev, ki prikazuje prejemke posameznika (plača, dohodki, transferji), zmanjšani za plačila davkov in obresti, se po podatkih statističnega urada povečuje, in sicer v povprečju za dobrih osem odstotkov na 16.615 evrov v letu 2023. Na mesečni ravni torej 1.384 evra. 

Ta denar praviloma državljani namenijo za potrošnjo (nakupe, plačila davčnih in drugih obveznosti) ali varčevanje. 

Koliko sploh znaša razpoložljivi dohodek?

Razlike med statističnimi regijami so precejšnje. Največji razpoložljivi dohodek po izračunih statističnega urada ostaja prebivalcem osrednjeslovenske statistične regije, in sicer 17.372 evrov, kar je 4,6 odstotka več kot na ravni države. Najmanj pa ostaja prebivalcem pomurski regiji. Tam naj bi razpoložljiv dohodek znašal 14.792 evrov in je bil od državnega povprečja nižji za 11 odstotkov. Najvišji razpoložljivi dohodek je tako najnižjega presegel za 17,4 odstotkov.

Najizraziteje se je povečal razpoložljivi dogodek v zasavski regiji (10,4 odstotka), sledi osrednjeslovenska (10,3) in posavska (10), kažejo podatki.

Kako se izračuna razpoložljiv dohodek V izračun razdelitve dohodka gospodinjstev se med vidi, štejejo neto primarni dohodek, socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi, drugi prejeti tekoči transferji. Na strani porabe pa so tekoči davki na dohodek, premoženje itd., obresti, socialni prispevki, drugi plačani tekoči transferji. Rezultat računa je izravnalna postavka t.j. neto razpoložljivi dohodek, piše v pojasnilih.

  

 

Kam gre naš denar? 

Največ denarja kopičimo na bankah, kažejo podatki Banke Slovenije. Finančna sredstva gospodinjstev so konec drugega četrtletja 2024 znašala 82,9 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povečala za 6,7 milijarde evrov, piše v poročilu Banke Slovenije.

Vloge so dosegle 30 milijard evrov, od tega je kar 90 odstotkov shranjenih v domačih bankah. Terjatve iz gotovine so znašale 7,8 milijarde evrov. Naložb v lastniški kapital je bilo za 28,7 milijarde evrov, največ v nefinančne družbe (62 odstotkov), tujino (20) in investicijske sklade (13).

Naložbe so se močno povečale, pri čemer so neto nakupi znašali milijardo. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle za 693 milijonov evrov na 9,3 milijarde evrov, pri čemer je bilo pokojninskih pravic 56 odstotkov, življenjskih zavarovanj 37 odstotkov, rezervacij iz neživljenjskih zavarovanj pa 7 odstotkov.

Obveznosti gospodinjstev so znašale 17,8 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povečale za 865 milijonov evrov. Najeta posojila so narasla za 867 milijonov evrov in dosegla 15,8 milijarde evrov.

Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi gospodinjstev je znašal 65,1 milijarde evrov in se je povečal za 5,8 milijarde evrov.