Povprečno slovensko gospodinjstvo je imelo leta 2021 (zadnji podatki) v povprečju 200.500 evrov premoženja. Od tega je imelo povprečno za 151.500 evrov nepremičnin, večinoma v primarni enoti (120 tisoč evrov) in delno v obliki drugih nepremičnin (31.500 evrov), v publikaciji Banke Slovenije navaja Gašper Ploj.
Izjemno vlogo nepremičnin v sestavi bilančne vsote potrjuje podatek, da te zajemajo 87,3 odstotka vseh sredstev in so tako daleč najpomembnejši razred. Med preostalim realnim premoženjem sta še dva pomembna razreda, in sicer vrednost samostojne dejavnosti (25.500 evrov) in avtomobilov (8.500 evrov).
Veliko večino finančnih sredstev gospodinjstev pa sestavljajo bančne vloge, ki s povprečno vrednostjo 9.700 evrov obsegajo tri četrtine finančnih sredstev. Skupno imetje finančnih instrumentov (vzajemni skladi, obveznice in delnice) je 2.200 evrov.
Preberi še
Ali bomo za pokojnine lahko varčevali bolj tvegano?
V pokojninskih družbah podpirajo spremembe, ki bi prinesle večjo varnost varčevalcev v prihodnosti.
27.09.2024
Pregled bančnih depozitov: Dolgoročna vezava vse manj privlačna
Slovenske banke za vezavo prihrankov do enega leta ponujajo povprečno najnižje obrestne mere v Evropi.
09.09.2024
Kaj kupujejo Slovenci prek borznih posrednikov pri nas?
Največ prometa je na domači borzi v prvem polletju opravila hrvaška družba Intercapital Asset Management.
10.09.2024
Ena na ena z direktorico ZBS: Bodo neobanke pohrustale tradicionalne banke?
Številke ne kažejo, da bi prihodki, tudi neobrestni, bančnem sektorju zaradi neobank upadali, pravi direktorica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo.
04.10.2024
Ob tem velja poudariti, da je relativno visoka povprečna vrednost posameznega razreda povezana tudi z majhnim deležem teh gospodinjstev (samozaposlenih je bilo v tej raziskavi dobrih 13 odstotkov gospodinjstev). Medtem ko ima skoraj 80 odstotkov gospodinjstev v lasti vozilo (najbolj razširjen razred sredstev), jih ima le 0,2 odstotka trgovalni račun.
Večina gospodinjstev ima namreč razmeroma osnovno sestavo premoženja. Imajo primarno prebivališče, vozilo in prihranke v obliki depozitov, navaja Ploj. Te tri vrste sredstev so edine, ki imajo med slovenskimi gospodinjstvi več kot 50-odstotno stopnjo udeležbe.
Sekundarno nepremičnino ima dobra četrtina Slovencev, medtem ko ima prostovoljno pokojninsko zavarovanje sklenjena petina vseh. V vzajemne sklade vlaga slaba desetina vseh, v delnice, ki kotirajo na borzi, pa dobrih pet odstotkov.
Skoraj tri četrtine gospodinjstev brez dolga
Na drugi strani pa so slovenska gospodinjstva relativno malo finančno obremenjena, kažejo podatki. Slovenska gospodinjstva so imela v letu 2021 v povprečju 8.700 evrov skupnih obveznosti, od tega je hipotekarni dolg znašal 6.200 evrov, nehipotekarni pa 2.600 evrov.
Največja posamezna obveznost gospodinjstva je hipotekarni dolg primarne nepremičnine, ki obsega dobro polovico vseh obveznosti. Sledijo druga nehipotekarna posojila z 28 odstotki vseh obveznosti do virov sredstev. Hipoteke na drugih nepremičninah dosegajo zgolj 12,8-odstotni delež.
Še bolj kot pri sredstvih na te rezultate močno vplivajo razlike v stopnji zadolženosti gospodinjstev. Kot je razvidno iz publikacije, je slabe tri četrtine gospodinjstev brez vseh obveznosti. Slaba tretjina preostalih pa ima v povprečju 30.200 evrov dolga.
.webp){kind=icon}
