Kaj so v drugi polovici leta Slovenci počeli s svojim denarjem?

Slovenske banke poslujejo rekordno. V enajstih mesecih leta 2023 so pobrale 1.302 milijona evrov čistih obresti.  Prihodki od obresti so po enajstih mesecih dosegli 1,65 milijarde evrov, kar je dvakrat več kot v istem obdobju leta 2022. V tem času so ustvarile rekordnih 891,6 milijona evrov dobička po obdavčitvi. V senci dobrega poslovanja pa je iz podatkov Banke Slovenije (BS) opazen trend komitentov, ki ga v Sloveniji ni bilo več kot desetletje.

Hkrati je v preteklem letu na slovenskih bankah prišlo do obnašanja komitentov, ki se je nazadnje zgodilo leta 2012. Začeli so umikati denar z računov. Junija so se vloge čez noč zaradi izplačila regresa še krepko zvišale, nato pa začele upadati. Vrh obsega vlog na slovenskih bankah so gospodinjstva dosegla junija pri 23,36 milijarde evrih. Največji umik vlog je bil zabeležen septembra. Visok odliv se je nadaljeval tudi oktobra in novembra. Niz odlivov vlog se je končal decembra, ko se vloge tradicionalno povečajo zaradi izplačil božičnic, 13. plač in nagrad.

Podatki kažejo na največji odliv vlog po letu 2007

Skupno so Slovenci iz bank v drugi polovici leta umaknili za več kot 900 milijonov evrov vlog. Ob koncu leta so imela gospodinjstva na slovenskih bankah skupno 22,45 milijarde evrov vlog čez noč. Del teh vlog so Slovenci vezali za eno do dveh let. Preostanek vlog pa se ni prelil v druge oblike vlog pri slovenskih bankah, kažejo podatki BS. Največ vlog na vpogled se je odlilo oktobra – 387 milijonov evrov. Skupno se je največ vlog iz slovenskih bank odlilo oktobra, kažejo naši izračuni – okoli 319 milijonov evrov. Kaj so Slovenci s tem denarjem počeli lahko le špekuliramo.

ZBS niti zbira, niti ne analizira podatkov

Čemu pripisujejo odliv vlog, smo vprašali interesno organizacijo Združenje bank Slovenije (ZBS). Sporočili so, da s podatki BS ne razpolagajo (te so sicer javno dostopni), jih ne zbirajo in tudi ne analizirajo. Za pojasnila so nas usmerili na BS. Na BS pišejo, da se vloge v obdobju med junijem in decembrom niso zmanjšale, se pa je spremenila ročnostna struktura teh vlog v smeri povečanja vezanih vlog. ''Nekoliko so se sicer zmanjšale vpogledne vloge gospodinjstev v obdobju jun.-nov. 23, vendar glede na visoko stanje teh vlog razmeroma malo. Obdobje odliva sovpada z vremenskimi ujmami, ki so jih po vsej verjetnosti prizadeti varčevalci sanirali tudi s svojimi prihranki v bankah.''

Vloge na vpogled slovenskih bank so v 2023 upadle za več kot 900 milijonov evrov. To je rekordna vsota in prvo leto po 2012, ko se je obseg vlog na vpogled zmanjšal. Od leta 2007 so vloge na vpogled na letni ravni zmanjšale le leta 2008, 2012 in v 2023. Vendar ta podatek ne pove celotne zgodbe. Del od teh odlivov teh vlog na vpogled so Slovenci vezali kratko ali dolgoročno in ostajajo na slovenskih bankah.

Koliko vlog so umaknili?

Če upoštevamo skupne prilive in odlive vlog na vpogled, vlog vezanih do enega leta, vlog vezanih med enim in dvema letoma ter daljših vezav, se je vsota vlog slovenskih bank zmanjšala za 588 milijonov evrov. To so vloge, ki se niso prelile v vezave, ampak so zapustile banke. Gre za največjo vsoto po letu 2007, odkar BS spremlja podatke.

Obrestne mere na depozite zaostajajo za evropsko konkurenco

Slovenske banke so poleti povišale obrestne mere na vezane vloge. Novembra, za katerega so na voljo zadnji podatki, so se malce zvišale. Kljub višanju obrestnih mer so Slovenci še naprej umikali denar. Za vloge na vpogled obrestne mere ostajajo pri nič, kažejo podatki BS, pri Evropski centralni banki (ECB) je podatek 0,13 odstotka. Kratkoročne obrestne mere so se povzpele na 1,11 odstotka, dolgoročne pa na 2,41 odstotka. Evropska konkurenca nudi višje obrestne mere. V evrskem območju dobite za vloge na vpogled povprečno 0,31 odstotka, za kratkoročne vloge 3,05 odstotka, za dolgoročne pa v povprečju 2,99 odstotka, še kažejo podatki BS.

Podatki ECB za mesec december kažejo, da slovenske banke ponujajo najnižje obrestne mere v evrskem območju za vezave do enega leta - zgolj 1,34 odstotka. Povprečna obrestna mera evrskega območja na vezave do enega leta je 3,29 odstotka. Najvišja je v Estoniji, kjer je pri 4,23 odstotka. Tudi pri vezavah med enim in dvema letoma najvišjo obrestno mero ponujajo estonske banke - 4,42 odstotka. Pri vezavah nad dvema letoma so najbolj radodarne italijanske banke, ki v povprečju nudijo 4,38 odstotka. Slovenske banke povprečno ponujajo 2,31 odstotka. Slovenske banke na splošno ponujajo nižje obrestne mere od povprečja evrskega območja.

Članek je bil dopolnjen z odzivom Banke Slovenije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar