Koliko denarja imamo Slovenci dejansko na bankah?

Slovenci imamo na bankah po podatkih Banke Slovenije že skoraj 29 milijard evrov. Gre za skupek vlog bank v Sloveniji in tujini. Delež v domačih bankah obsega 92 odstotkov vseh sredstev. Je podatek o vlogah gospodinjstev v tujini v višini 2,6 milijarde evrov realen?

 V Evropi Slovenci še vedno ostajamo v vrhu med tistimi, ki največ svojih denarnih sredstev kopičijo kar v bankah. In to čeprav v zadnjih dveh letih varčevalci v bankah niso ohranjali niti realne vrednosti svojih sredstev, kaj šele, da bi ustvarili donos. Naj poenostavimo: inflacija je v zadnjih dveh letih (leta 2022 je bila nekaj več kot 10-odstotna, lani pa dobre štiri odstotke) slovenskim gospodinjstvom odpihnila več kot štiri milijarde evrov.

Ob vsakokratnem poročilu Banke Slovenije smo mediji poročali o vlogah, ki jih imajo gospodinjstva na bankah. Večinoma smo navajali podatke, ki jih imajo gospodinjstva pri bankah, ki delujejo v Sloveniji. Tako smo imeli konec septembra lani 26,3 milijarde evrov na bankah v Sloveniji, kar je več kot polovica bilančne vsote bank. Po podatkih Banke Slovenije ima 95 odstotkov strank na bankah do 50 tisoč evrov vlog, štiri odstotke med 50 in sto tisoč evrov, odstotek strank pa ima vloge nad sto tisoč evrov. Ta odstotek varčevalcev pa ima okoli šest milijard vseh vlog.

V tujini 2,6 milijarde evrov

Po podatkih Banke Slovenije smo imeli v bankah v tujini nekaj več kot 2,6 milijarde evrov. Gre za podatek za konec tretjega četrtletja lani. Po podatkih finančne uprave (Furs) je imelo konec septembra v tujini okoli 128 tisoč fizičnih oseb in fizičnih oseb z dejavnostjo. Pregled po državah, kjer imajo ti posamezniki odprt bančni račun, ni presenetljiv. Po podatkih Fursa jih skoraj polovica vseh teh odpade na Litvo in Nemčijo, torej verjetno na Revolut in N26.

Pa so ti podatki točni?

Zakaj menimo, da zneski v tujini verjetno presegajo uradne podatke? Ker ima Furs, kot smo že pisali, bistveno manj prijavljenih računov, kot jih dejansko je. Poglejmo samo primer Revoluta. Furs navaja, da so v obravnavanem obdobju, torej septembra, beležili okoli 30 tisoč računov, medtem kot pri Revolutu pravijo, da so imeli v tem obdobju več kot 120 tisoč registriranih strank iz Slovenije.

Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je Revolut, ki je bančno licenco pridobil v Litvi, po zakonodaji dolžan poročati litovskim davčnim organom in drugim organom nadzora, ti pa potem posredujejo podatke o uporabnikih davčnim uradom posamičnih držav preko sistema izmenjave podatkov. Izvedeli smo še, da poročanje poteka na letni frekvenci, kar bi pomenilo, da se zadnji podatki nanašajo na poročanje iz leta 2022. 

Kdaj bomo dobili podatke iz tujine?

Kot pojasnjujejo na Fursu, samodejno izmenjavo podatkov o računih tujine prejmejo enkrat na leto, in sicer septembra za preteklo leto, Banka Slovenije pa bo osvežene podatke o vlogah fizičnih osebah objavila ob naslednjem poročilu za zadnje četrtletje lanskega leta.