Inflacijske obveznice uvrščene na borzo, kupec izdaje je en sam

Prva slovenska inflacijska obveznica, ki jo je država prodala v začetku septembra, je bila pred tednom in pol uvrščena v trgovanje na Ljubljanski in Luksemburški borzi. Na Ljubljanski borzi je bil prvi trgovalni dan 15. septembra, na Luksemburški pa 13. septembra. Za zdaj s tem vrednostnim papirjem na nobeni od borz ni bil sklenjen še noben posel.

Primarni vpisnik banka BNP Paribas

Na vprašanje, kdo so bili kupci obveznice, so z ministrstva za finance odgovorili, da je bila "obveznica prodana v obliki zasebnega plasmaja primarnemu vpisniku za obveznice Republike Slovenije na podlagi povpraševanja tujega izjemno uglednega investitorja." Na vprašanje, kdo je bil ta investitor, niso odgovorili.

Primarni vpisnik celotne izdaje v višini 100 milijonov evrov je bila banka BNP Paribas, ki je verjetno imela v ozadju interes večjega vlagatelja, je povedal Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja v sektor zakladništva in investicijskega bančništva pri Novi KBM.

Zasebna izdaja enemu investitorju je uveljavljen način izdaje obveznic, odgovarjajo na finančnem ministrstvu. "Prednost in tudi pogoj izvršitve je dosežen donos, ki je pri ravni srednjega tečaja sekundarnega trga, kar je z vidika Republike Slovenije kot izdajatelja finančno ugodneje."

Je prodaja obveznic zgolj enemu vnaprej dogovorjenemu kupcu nekaj običajnega?

Kot smo pisali, je realni kupon obveznice, indeksirano na inflacijo, 0,825 odstotka, obveznica pa zapade leta 2034. Nominalna vrednost obveznice je vezana na harmonizirani indeks življenjskih potrebščin za območje evra (Eurostat Eurozone Consumer Price Index – HICP ex tobacco).

Na vprašanje, ali je prodaja obveznic zgolj enemu vnaprej dogovorjenemu kupcu nekaj običajnega, Rok Makovec odgovarja: "Slovenija do zdaj take obveznice ni izdajala. Upal bi si trditi, da med investitorji na lokalnem trgu niti ne bi bilo veliko interesa za tak instrument. Glede na to, da gre za razmeroma majhno izdajo velikosti 100 milijonov evrov in dokaj specifičen instrument, za katerega ni velikega povpraševanja med vlagatelji, je v praksi povsem normalno, da se državna zakladnica za tak posel dogovori dvostransko."

Največ obveznic, vezanih na stopnjo inflacije, izdajajo v državah z velikimi in razvitimi kapitalskimi trgi, na primer Franciji, Španiji, Italiji in Veliki Britaniji, še odgovarja Makovec.

Na ministrstvu za finance menijo, da je država z izdajo inflacijske obveznice postavila temelj za razvoj novega trga obveznic in odprla vrata širšemu krogu vlagateljev. "Z obveznico povečujemo raznovrstnost instrumentov financiranja državnega proračuna in nagovarjamo investitorje, ki vlagajo v tovrstne dolžniške instrumente."

Nominalna vrednost obveznic se prilagaja določenemu inflacijskemu indeksu

S tem se strinjajo tudi pri Modri zavarovalnici. "Obveznice s kuponi, vezanimi na inflacijo, bodo v prihodnosti najverjetneje pridobivali pomen in priljubljenost," so izdajo slovenske inflacijske obveznice za Bloomberg Adria komentirali pri Modri zavarovalnici. Zaradi negotovosti glede gibanja inflacije se zato po njihovem mnenju "zdi smiselno imeti v portfelju potencialnih izdaj tudi tovrstne instrumente ne glede na trenutno kratkoročne tržne razmere".

Kako delujejo inflacijske obveznice? Nominalna vrednost obveznic se prilagaja določenemu inflacijskemu indeksu, slovenska omenjenemu HICP. Z inflacijo se poviša nominalna vrednost obveznice, z deflacijo pa se njena cena zniža. Vrednost obveznice pa nato določa višino izplačila letnega kupona.