Inflacijske obveznice: Kako delujejo, kaj izdaja pomeni za Slovenijo

Slovenija je v ponedeljek izdala prvo obveznico, indeksirano na inflacijo, v višini 100 milijonov evrov in z realnim kuponom 0,825 odstotka, ki zapade leta 2034, so sporočili z ministrstva za finance. "S tem smo postavili temelj za razvoj novega trga obveznic in odprli vrata širšemu krogu investitorjev," so zapisali. Kaj sploh je inflacijska obveznica? 

Inflacija ima lahko negativne posledica na naložbe s fiksnim donosom, saj se njena realna vrednost sčasoma znižuje. Če je denimo nominalen letni donos obveznice petodstoten, inflacija pa triodstotna, je realni donos le dvoodstoten. Z obveznicami, ki so indeksirane na inflacijo, lahko izničimo inflacijsko tveganje, saj se njihova vrednost prilagaja inflaciji. V ZDA tovrstne obveznice imenujejo TIPS (Treasury Inflation-Protected Securities), izdajajo pa jih tudi v drugih državah. 

Marjan Divjak, generalni direktor direktorata za zakladništvo na finančnem ministrstvu, je na klicu za vlagatelje v četrtek povedal, da bi lahko Slovenija razširila obseg izdaje inflacijske obveznice.

Prve moderne inflacijske obveznice izdala Velika Britanija

Do leta 1970 je večina držav opustila zlati standard, naraščajoča inflacija pa je ustvarila povpraševanje po inflacijskih obveznicah. Združeno kraljestvo je leta 1981 izdalo prvo inflacijsko obveznico Index-linked gilts, pri kateri so se nominalna vrednost in kuponi prilagajali spremembam glavnega indeksa cen dobrin (General Index of Retail Prices – RPI), ki je tudi danes merilnik inflacije v Združenem kraljestvu. Koncept inflacijskih obveznic so nato prevzele tudi druge države, med njimi Kanada, Avstralija in ZDA. V ZDA so prve TIPS izdali leta 1997.

V zadnjem desetletju se je trg inflacijskih obveznic, ki še niso dospele, povečal z 1720 na 2820 milijard dolarjev, kažejo podatki raziskave švicarske banke UBS. Pri tem je TIPS kar za 1290 milijard dolarjev.

V območju evra so največ inflacijskih obveznic izdale Francija z 275 milijardami,  Nemčija s 85 milijardami, Italija z 178 milijardami in Španija z 82 milijardami dolarjev.

Kako delujejo inflacijske obveznice?

Nominalna vrednost obveznic se prilagaja inflacijskemu indeksu, kot je indeks cen življenjskih potrebščin (Consumer price index – CPI). V ZDA je nominalna vrednost obveznic TIPS vezana na ameriški CPI, nominalna vrednost nedavno izdane slovenske inflacijske obveznice pa na harmonizirani indeks življenjskih potrebščin za območje evra (Eurostat Eurozone Consumer Price Index – HICP ex tobacco).

Z inflacijo se torej poveča nominalna vrednost obveznice. To je v nasprotju z drugimi vrstami vrednostnih papirjev, kjer se ta običajno zmanjša, ko inflacija narašča. Naraščajoča inflacija spodbudi centralne banke k dvigu obrestnih mer. Višje obrestne mere zvišajo zahtevano donosnost do dospetja, kar posledično zniža ceno obveznic.

Predpostavimo, da ima vlagatelj v lasti obveznico z nominalno vrednostjo 1000 evrov ter štiriodstotnim letnim kuponom. To pomeni, da na koncu leta prejme kupon v višini 40 evrov. Predpostavimo še, da je inflacija dvoodstotna. Če ima v lasti inflacijsko obveznico, bi se nominalna vrednost obveznice povišala za 20 evrov in bi znašala 1020 evrov. S tem pa bi se povišal tudi kupon na koncu leta, ki bi bil po novem vreden 40,8 evra. Nominalna vrednost kupona se izračuna kot produkt med nominalno ceno obveznice in kuponom. Seveda velja tudi obratno ob deflaciji. Če bi se cene življenjskih potrebščin znižale na primer za pet odstotkov, bi to pomenilo petodstotni upad inflacijske obveznice, kar bi se odražalo tudi v nižji nominalni vrednosti letnega kupona.

Kaj pomeni izdaje inflacijske obveznice za Slovenijo

"Obveznice s kuponi, vezanimi na inflacijo, bodo v prihodnosti najverjetneje pridobivali pomen in priljubljenost," menijo v Modri zavarovalnici. Razlog tiči v negotovosti glede gibanja inflacije. "Zato se zdi smiselno imeti v portfelju potencialnih izdaj tudi tovrstne instrumente ne glede na trenutno kratkoročne tržne razmere," še dodajajo. Trenutna izdaja se jim prav tako zdi koristna z vidika izdajatelja, saj mu omogoča večjo fleksibilnost pri zadolževanju in s tem potencialno znižuje stroške financiranja dolga v prihodnosti.

Slovenija se sicer ob izdaji ne bo izpostavljala inflacijskemu tveganju, saj je bila hkrati sklenjena tudi obrestna zamenjava za uravnavanje obrestnega tveganja zaradi inflacije po fiksni obrestni meri 3,5 odstotka, so sporočili z ministrstva za finance.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar