Jedrna inflacija v območju evra – ključni kazalnik za sprejemanje odločitev centralnih bankirjev – se je februarja na letni ravni dvignila za 0,3 odstotne točke, na rekordno visoko raven 5,6 odstotka, kar je nad pričakovanji analitikov, ki so napovedali, da se bo oblikovala pri 5,3 odstotka.
Splošna stopnja inflacije se je medtem znižala za 0,1 odstotne točke, na 8,5 odstotka. Zmanjšanje je bilo manjše od pričakovanj analitikov, ki so menili, da bo kazalnik HCIP dosegel 8,3 odstotka. To še krepi prepričanje, da bo morala Evropska centralna banka (ECB) znova dvigniti ključno obrestno mero.
Danes objavljeni podatki sledijo trendom rasti iz marsikatere države članice območja evra. Francija, Nemčija in Španija so ta teden že dokazale, da so se ekonomisti tokrat precej ušteli pri predvidevanjih gibanja cen življenjskih potrebščin. Vse večji je konsenz, da bo ECB ključno obrestno mero, ki je trenutno pri 2,5 odstotka, dvignila na štiri odstotke.
Preberi še
V Sloveniji inflacija zdrsnila, v Franciji rekordna
Na mesečni ravni je bila inflacija 0,7-odstotna.
28.02.2023
Finančni trgi: ECB bi lahko obrestne mere dvigovala še v 2024
Zahtevana donosnost na nemške desetletne obveznice na najvišji ravni v zadnjih 11 letih.
27.02.2023
Poročilo: Inflacija v regiji Adria bo ostala povišana do 2025
Močan trg dela spodbuja domačo potrošnjo in krepi inflacijske pritiske.
27.02.2023
Glavni merilnik inflacije za Fed nepričakovano visok, dolar se krepi
Fed zelo natančno sledi indeksu PCE, zato se verjetno obetajo novi dvigi obrestnih mer.
24.02.2023
Centralne bankirje skrbi predvsem, da bo visoka inflacija zavirala gospodarsko rast, zaposleni pa bodo zahtevali višje plače. ECB bo na naslednjem zasedanju čez dva tedna ključno obrestno mero skoraj zagotovo dvignila še za 50 bazičnih točk. Ni pa jasno, kako bo ravnala po tem. Predsednica ECB Christine Lagarde je ta teden ocenila, da se bodo dvigi najverjetneje nadaljevali, saj je inflacija še daleč od gotovega zniževanja.