Indeks cen življenjskih potrebščin v septembru je zdrsnil na 1,8 odstotka, poroča evropski statistični urad Eurostat. Inflacija se je tako spustila pod ciljno raven Evropske centralne banke (ECB). To je lep znak, da bo ECB v prihodnje višino obrestnih mer še znižala in hitreje. Avgusta je bila inflacija na medletni ravni 2,2-odstotna. Septembra so inflacijo znižale nižje cene energije, poroča Eurostat. Jedrna inflacija, ki ne vključuje cene energije, se je znižala na 2,7 odstotka.
Denarni trgi ocenjujejo skoraj 90-odstotno verjetnost, da bo ECB na monetarnem srečanju tega meseca prineslo tretje znižanje obrestnih mer. Pričakujejo znižanje ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk. Zadnjič bo ECB zasedala decembra, kar bi pomenilo, da bi lahko ključne obrestne mere ob koncu leta upadla na tri odstotke s trenutnih 3,5 odstotka.
Vendar glavne številke zmanjšujejo nestanovitne cene energije, ki bi se lahko proti koncu leta spet povečale. Inflacija storitev, na katero so se uradniki ECB osredotočili v zadnjem času, se je septembra znižala s 4,1 na štiri odstotke. Rast plač, ki je glavno gonilo stroškov storitev, se je začela umirjati. Slovenija je država s tretjo najnižjo inflacijo evrskega območja na medletni ravni. Nižja je bila le na Irskem in v Litvi.
Preberi še
Septembrska inflacija podobno nizka kot avgusta
Cene življenjskih potrebščin v mesečni primerjavi v povprečju ostale nespremenjene.
30.09.2024
Plače višje v zasebnem sektorju, v javnem nekoliko nižje
Kako so se julija spremenile višine plač v Sloveniji?
20.09.2024
Nova stanovanja v drugem trimesečju medletno dražja za 18,2 odstotka
Skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih v drugem četrtletju je medletno upadla.
23.09.2024
Včeraj objavljeni podatki statističnega urada Surs so pokazali, da se inflacijski pritiski v domačem gospodarstvu na mesečni ravni ne stopnjujejo. Letna rast cen se je že drugi zaporedni mesec gibala pod odstotkom, saj je v septembru znašala 0,6 odstotka. Najbolj so se podražile storitve, in sicer v povprečju za 3,9 odstotka, blago pa se je pocenilo za odstotek. Cene trajnega blaga in blaga dnevne uporabe so upadle za 1,3 odstotka oziroma 1,1 odstotka, medtem ko so cene poltrajnega blaga zrasle za 0,1 odstotka.