Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je na prvem letošnjem zasedanju zvišal ključno obrestno mero, in sicer za 0,25 odstotne točke, na razpon od 4,50 do 4,75 odstotka. Soglasna odločitev članov odbora je bila v skladu z napovedmi analitikov. Že lani je Fed v boju proti visoki inflaciji sedemkrat zvišal obrestno mero, nazadnje decembra za pol odstotne točke. Inflacija se umirja, zato je že pred zasedanjem prevladovalo prepričanje, da se obeta obdobje manj agresivnega višanja obrestnih mer.
Fed je v izjavi poudaril, da je tudi v prihodnje pričakovati "nadaljevanje višanja" ključne obrestne mere, a da bodo premislili, kolikšni dvigi bi bili primerni. Po oceni Bloomberga tokratna izjava nakazuje naklonjenost temu, da bo Fed na naslednjih dveh zasedanjih v marcu in maju obrestno mero še dvakrat zvišal za četrtino odstotne točke, medtem ko so sprva ugibali, ali bi lahko že po marcu ustavil višanje. Fed ocenjuje, da se je inflacija nekoliko ohladila, a kljub temu ostaja visoka.
Ben Jeffery iz BMO Capital Markets je ocenil, da je najpomembnejše sporočilo odbora, da so ohranili dikcijo, ki nakazuje na nadaljevanje višanja obrestnih mer. Pričakuje, da bodo prihodnji dvigi v takšnem obsegu, kot je bil prvi letošnji.
Preberi še
Jedrna inflacija v ZDA pada: Bo Fed upočasnil dviganje obrestnih mer?
Jedrna inflacija, ki jo ameriška centralna banka uporablja pri merjenju gibanja cen, se je decembra upočasnila na najnižjo raven v letu dni.
27.01.2023
Kako ECB sprejema monetarne odločitve?
Analitiki in vlagatelji na jutrišnjem zasedanju pričakujejo dvig obrestnih mer za 50 bazičnih točk.
01.02.2023
Prva odločitev Feda in ECB letos: Višina dviga znana že vnaprej
Za trge ključno vprašanje, ali se bo zaostrovanje monetarne politike zaključilo predčasno.
31.01.2023
Ali bodo v centralnih bankah prevladali jastrebi ali golobice?
V naslednjem tednu redne seje ECB, BoE in Feda; odločitve o obrestnih merah.
29.01.2023
Kaj je povedal Powell?
Predsednik Feda Jerome Powell je na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da bo denarna politika tudi v prihodnje morala ostati restriktivna. Zdi se mu primerno, da se politika višanja obrestnih mer v Združenih državah Ameriške (ZDA) nadaljuje. Ključno je, da se na dolgi rok ohrani stabilna rast cen. "Za to bomo skrbeli, dokler naše delo ne bo končano," je dejal.
Powell je opozoril, da delo centralne banke pri zniževanju inflacije še ni končano. Znova je poudaril, da je bolj tvegano storiti premalo kot iti nekoliko predaleč.
Gospodarstvo se je lani občutno ohladilo in trenutno kaže na le skromno rast v prvem četrtletju. Aktivnost na trgu nepremičnin ostaja šibka, še posebej po dvigu obrestnih mer. "Čeprav smo bili priča spodbudnemu razvoju dogodkov, bomo rabili še precej več dokazov, da bomo zanesljivo prepričani, da se inflacija znižuje," je dejal. Počasnejši tempo dvigovanja obrestnih mer bo odboru omogočil boljšo oceno, kako se gospodarstvo odziva na ukrepe centralne banke.
"Presodili smo, da še ni čas, ko moramo stopiti na zavoro," je odgovoril na vprašanje, ali so na odboru razmišljali o tem, da se tokrat ne bi odločili za zvišanje obrestne mere. Prepričan je, da lahko stopnjo inflacijo potisnejo proti ciljnima dvema odstotkoma, ne da bi bistveno negativno vplivali na trg dela.
Powell: "Previdni bomo, da ne bomo prehitro razglasili zmage ... Pred nami je še dolga pot."
Že med njegovim govorom so indeksi na ameriških borzah začeli pridobivati, dolar pa je padel na najnižjo vrednost po aprilu.
Kaj pa ECB?
V četrtek bo zasedala še Evropska centralna banka (ECB), ki bo po napovedih obrestne mere v četrtek dvignila za 50 bazičnih točk. Prva dama ECB Christine Lagarde je že decembra obljubila še dva dviga za 50 bazičnih točk, oglasili so se tudi njeni kolegi. Pred zasedanjem smo preverili, kaj se dogaja z euriborjem.
* Ob 21.10 dopolnjeno z izjavami z novinarske konference po zasedanju.
.webp){kind=icon}
