.webp){kind=icon}
Evropska centralna banka (ECB) bo v četrtek, 2. februarja, dan po odločitvi ameriške centralne banke (Federal Reserve), prvič v novem letu dvignila ključne obrestne mere. Analitiki in vlagatelji pričakujejo dvig obrestnih mer za 50 bazičnih točk, mi pa smo preverili, kako ECB sprejme takšno odločitev in na kaj so centralni bankirji pozorni pri odločanju.
Glavni mandat ECB je ohranjanje stabilnosti cen, zato banka skrbi, da se inflacija v evroobmočju drži ciljne ravni dveh odstotkov, evri v našem žepu pa tako izgubljajo čim manj vrednosti. To skušajo bankirji doseči z več orodji monetarne politike – najpomembnejše med njimi je določanje ključnih obrestnih mer.
ECB ima tri ključne obrestne mere:
- Ključna obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja (main refinancing operations – MRO, angl.), s katero ECB omogoča likvidnost bančnemu sistemu.
- Depozitna obrestna mera, ki jo banke uporabljajo za nakazila v evropski sistem centralnih bank (Evrosistem).
- Obrestna mera za mejna posojila, ki omogoča posojila bankam v Evrosistemu.
V zadnjem letu, ko je bila inflacija v evroobmočju tudi do petkrat višja od ciljne ravni, je ECB pričela zategovati monetarno politiko tudi z dvigi obrestnih mer, s čimer je sledila zgledu Feda. Od julija lani je banka v štirih zaporednih dvigih dvignila obrestne mere za 2,5 odstotka, s čimer je obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja dosegla 2,5 odstotka, depozitna obrestna mera pa dva odstotka.
To je najvišja raven obrestnih mer od leta 2008, ko je evropsko gospodarstvo pretresla globalna finančna kriza. ECB je od takrat obrestne mere ohranjala blizu ničle ali pod njo, s čimer je skušala spodbuditi gospodarsko rast. Vsaka sprememba ključnih obrestnih mer vpliva na obrestne mere, ki jih komercialne banke zaračunavajo svojim strankam za izposojo denarja. Z drugimi besedami, odločitev vpliva na potrošnjo in obseg poslovnih naložb v evroobmočju. Nizke obrestne mere spodbujajo gospodarstvo s cenejšim zadolževanjem, visoke obrestne mere pa ga zavirajo.
Sestava ECB: Golobice in jastrebi
Glavno odločevalsko telo banke je Svet ECB (Governing Council, angl.), ki ga sestavlja šest članov Izvršilnega odbora (Executive Board, angl.) in guvernerji vseh centralnih bank v Evrosistemu. Svet se vsakih šest tednov sestane na monetarnem zasedanju, na katerem določijo obrestne mere za evroobmočje in sprejmejo druge monetarne ukrepe. Član sveta je tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Bloomberg Adria
Izvršilni odbor je zadolžen za pripravo sej sveta in izvajanje denarne politike v skladu z odločitvami sveta. Sestavljajo ga predsednica ECB Christine Lagarde, podpredsednik Luis de Guindos in še štirje člani (Frank Elderson, Philip R. Lane, Fabio Panetta in Isabel Schnabel). Vsi člani so imenovani za osemletni mandat.
Člani sveta se delijo na jastrebe, ki podpirajo strogo monetarno politiko in agresivne dvige obrestnih mer, in golobice, ki so pri dvigih bolj zadržane. V trenutni sestavi sveta za največje jastrebe veljajo guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot, avstrijski guverner Robert Holzmann in nemški guverner Joachim Nagel. Med člani izvršilnega odbora za jastrebovska veljata Schnabel in Elderson.
Najbolj "golobičja" v svoji politiki sta člana izvršilnega odbora Panetta in Lane, pridružujejo pa se jima še guverner grške centralne banke Yannis Stournaras, italijanski guverner Ignazio Visco in Pablo Hernandez de Cos iz Španije, kažejo podatki Econostream Media.
Svet ECB pri odločitvi o dvigu ključnih obrestnih mer oceni, v kakšnem stanju je gospodarstvo. Pri tem so poleg na stopnjo inflacije pozorni na zadnje dostopne podatke o rasti bruto domačega proizvoda (BDP), brezposelnosti in rasti plač, ocenijo pa tudi tveganja za gospodarsko rast in inflacijo. V monetarnih odločitvah lanskega leta sta bila glavna dejavnika tveganja za evropsko gospodarstvo vojna v Ukrajini ter visoke cene energije in hrane.
Bloomberg Mercury
Na zadnjem monetarnem zasedanju v decembru je predsednica banke kot glavni razlog za polodstotni dvig obrestnih mer navedla popravljeno napoved inflacije, ki je obetala visoke ravni za dlje časa, kot je bilo sprva pričakovano. Po zadnjih napovedih banke naj bi povprečna inflacija v letu 2022 dosegla 8,4 odstotka, v letu 2023 pa 6,3 odstotka. Na ciljno raven naj bi se vrnila šele leta 2025, ko ECB pričakuje 2,3-odstotno rast cen. Lagarde je v luči teh podatkov napovedala dodatne dvige obrestnih mer.
"Ohranjanje obrestnih mer na restriktivnih ravneh bo čez čas zmanjšalo inflacijo, in sicer z upočasnjevanjem potrošnje, visoke obrestne mere pa predstavljajo tudi obrambo pred tveganjem, da bi se pričakovanja inflacije vztrajno popravljala navzgor," je pojasnila prva dama ECB.
