Zaprtje vlade okrepilo zlato mrzlico

Zlato je doseglo nov rekord, potem ko je delo zvezne vlade ZDA prekinjeno, kar ogroža pravočasno objavo ključnih gospodarskih podatkov.

Na negotovost se je odzvalo tudi zlato – njegova cena se je povzpela na 3.875,53 dolarja za unčo, kar je že peti zaporedni dan rasti. To se je zgodilo, ko se republikancem in demokratom ni uspelo dogovoriti okoli začasnega financiranja vlade ter preprečiti zaprtja Washingtona, Bela hiša pa je vladnim agencijam naročila, naj "izvedejo svoje načrte za urejeno zaprtje" – prvo v sedmih letih.

Začasna ustavitev dela vlade stopnjuje nadaljnji pritisk na dolar, medtem ko bi lahko prišlo do zamud pri objavi podatkov, ki so ključni za oceno zdravja ameriškega gospodarstva, vključno s petkovimi podatki o plačah v nekmetijskem sektorju.

Cena zlata se je letos dvignila za več kot 47 odstotkov, kar jo popotnica do največje letne rasti od leta 1979. To so spodbudili nakupi centralnih bank in naraščajoče naložbe v na zlato vezane sklade ETF, ki kotirajo na borzi, saj je ameriška centralna banka Fed nadaljevala z zniževanjem obrestnih mer. Mesečni prilivi v sklade ETF v septembru so bili največji v treh letih, kažejo podatki, ki jih je zbral Bloomberg.

Različna mnenja

Trgi so pozorno spremljali različna stališča ameriških uradnikov glede denarne politike. V torek je predsednica bostonskega Feda Susan Collins dejala, da bi bilo nadaljnje znižanje obrestnih mer letos morda primerno glede na šibkejši trg dela, vendar morajo uradniki ostati previdni glede možnosti vztrajne inflacije.

Po drugi strani pa je predsednica Feda v Dallasu Lorie Logan dejala, da bi morali biti oblikovalci politik previdni pri razmišljanju o dodatnem znižanju obrestnih mer, dokler inflacija ostaja nad ciljno vrednostjo in trg dela relativno uravnotežen.

V tem kontekstu je zlato pritegnilo tudi močno povpraševanje po zatočišču sredi dolgotrajnih pomislekov glede neodvisnosti centralne banke. Prejšnji teden so odvetniki guvernerke Feda Lise Cook pozvali vrhovno sodišče ZDA, naj ji dovoli ostati na delovnem mestu, medtem ko se bori proti poskusu predsednika Donalda Trumpa, da jo odpusti.

 

Draži se tudi srebro

Srebro je medtem poskočilo za kar 2 odstotka na 47,5598 dolarja za unčo – manj kot 5 odstotkov od rekordne vrednosti. Cenejša plemenita kovina se je letos podražila za več kot 60 odstotkov, pri čemer je rast podprta s podobnimi makro dejavniki, ki spodbujajo zlato mrzlico, pa tudi z vztrajno napetostjo na trgu, saj se večletni primanjkljaji v ponudbi bližajo vrhuncu.

Cena zlata na se je v Singapurju ob 13.11 zvišala za 0,1 odstotka na 3.864,60 dolarja za unčo. Bloombergov indeks je ostal nespremenjen. Srebro se je kupovalo z enoodstotnim pribitkom, potem ko je v prejšnji trgovalni seji izgubilo 0,6 odstotka vrednosti. Cene platine in paladija sta upadli.

— S pomočjo Yihui Xie in Preeti Soni