Za dvoletno obveznico danes dobiš več kot za desetletno. Zakaj?

Dogajanje na obvezniškem trgu je vse prej kot dolgočasno. Donosnosti do dospetja dolgoročnih obveznic zaostajajo za donosnostmi kratkoročnih obveznic. Tako imenovana obrnjena krivulja donosnosti med dvoletno in desetletno ameriško obveznico se poglablja. Donosnost do dospetja za dvoletno obveznico je 4,3-odstotna, za desetletno pa 3,88-odstotna. Še prejšnji teden je bila donosnost do dospetja za desetletno obveznico prek štiri odstotke. Razlog, da je upadla pod štiri odstotke, gre verjetno pripisati inflaciji, ki se čez lužo nekoliko umirja. Cene v Združenih državah Amerike (ZDA) so bile v oktobru 7,7 odstotka višje kot lani, analitiki pa so pričakovali osem odstotkov.

Trenutna razlika v donosnosti med deset- in dvoletno obveznico je –42 bazičnih točk (v korist dvoletne). Krivulja donosnosti omenjenih obveznic se je obrnila že sredi poletja. "Velja poudariti, da je od leta 1976 do danes imela vrednost tega kazalnika zgolj šestkrat negativen predznak, v vseh primerih pa je v ZDA sledila gospodarska recesija," dodaja Martin Podberšič iz Prve osebne zavarovalnice.

"Kar je še posebej zanimivo, je to, da smo zadnji teden oktobra prvič zasledili inverzno krivuljo tudi med ameriško trimesečno zakladno menico in desetletno obveznico," izpostavlja Rok Makovec iz NKBM. Nazadnje smo tovrstno inverzno krivuljo videli sredi poletja 2019, precej usklajeni pa sta bili obe krivulji ob izbruhu covida-19, sredi februarja 2020.

Recesija že čez eno leto?

Številni analitiki so opazili povezavo med inverzno krivuljo in recesijo. "Z zgodovinskega vidika je inverzna krivulja lahko dokaj zanesljiv indikator recesije," menijo na Triglavu. Ob tem dodajajo, da je treba upoštevati, da so današnje razmere nekoliko drugačne od preteklih – znašli smo se v izrednih okoliščinah, ki so med drugim posledica izredno ohlapne monetarne politike, spopadanja s pandemijo in vojne v Ukrajini. Rok Makovec navaja analize, da je bilo časovno okno med inverzno krivuljo (trimesečno/desetletno) in začetkom recesije pri treh od zadnjih sedmih recesij krajše od enega leta. "Četudi inverzna krivulja donosnosti ni zadosten in edini kazalnik recesije nam pogled na pretekle ekonomske cikle pokaže, da je inverzni krivulji donosnosti običajno res sledilo obdobje znižane ekonomske aktivnosti," še dodaja Makovec.

"Ob hkratnem upadanju bruto domačega proizvoda (BDP) in obetavnih podatkih s trga dela so se začela postavljati vprašanja, kateri kazalnik oziroma skupek kazalnikov najbolje nakazuje recesijo. Z zniževanjem inflacije se bo v srednjem časovnem roku tudi ta anomalija odpravila," pravijo na Triglavu.

Ob tem omenimo, da analitiki na Bloomergu menijo, da obstaja 60-odstotna verjetnost nastanka recesije v prihodnjih 12 mesecih. Ta odstotek je precej višji za evroobmočje, saj analitiki predvidevajo 80-odstotno možnost nastanka recesije v prihodnjih 12 mesecih.

Zakaj je sploh prišlo do obrata?

"Inverzna krivulja je posledica agresivnih dvigov obrestnih mer," je prepričana Alenka Čok Pangeršič iz Modre zavarovalnice. Kratki del krivulje donosnosti raste bolj kot dolgi del, saj je dolgi del pod vplivom morebitne dalj časa trajajoče recesije, pojasnjuje upravljavka pokojninskih skladov. "Trgi trenutno ne verjamejo, da bo centralnim bankam uspel t. i. soft landing (znižanje inflacije brez povzročitve recesije), kar tudi zgodovinsko gledano dejansko nikdar ni uspelo," še dodaja.

Kako na inverzijo vplivajo ključne obrestne mere

Po pričakovanjih trga so se zgodili dvigi temeljne obrestne mere tako ameriške in britanske kot tudi evropske centralne banke. "Trgi so pozitivno sprejeli informacijo, da Evropska centralna banka (ECB) na zadnjem zasedanju ni sprejela odločitve, da bi odpravila odkupe zapadlih obveznic," še dodaja Alenka Čok Pangeršič iz Modre zavarovalnice.

Trenutna referenčna obrestna mera Feda je v razponu od 3,75 do štirih odstotkov, vendar vrednosti obrestnih zamenjav kažejo, da bo vrh dosežen maja 2023 pri okoli petih odstotkih. "Končna vrednost opazno presega nevtralno obrestno mero pri 2,5 odstotka (lastna ocena Feda), ki v teoriji niti ne spodbuja niti ne zavira gospodarske rasti," še dodaja. Če pogledamo trg obrestnih zamenjav v evroobmočju, vidimo, da bo vrh dosežen julija 2023 pri skoraj treh odstotkih. Obrestna mera operacij refinanciranja po zadnjem dvigu ECB znaša dva odstotka, depozitna obrestna mera pa 1,5 odstotka.

Prihodnji pričakovani dvigi referenčne obrestne mere tako predstavljajo nadaljevanje vodenja restriktivne denarne politike, pri čemer bolj rastejo zahtevane donosnosti na kratkem delu obrestne krivulje, npr. pri dvoletni ameriški državni obveznici. Po drugi strani na dolgi del obrestne krivulje, npr. na desetletno ameriško državno obveznico, bolj vplivajo pričakovanja glede počasnejše gospodarske rasti – in posledičnega znižanja obrestnih mer v prihodnosti –, kar vodi do pojava inverzne obrestne krivulje, zaključuje Martin Podberšič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar