.webp){kind=icon}
Cene življenjskih potrebščin v Združenih državah Amerike (ZDA) so v oktobru narasle za 7,7 odstotka, kar je manj od pričakovanj analitikov. Ameriška centralna banka (Federal Reserve) ima tako več manevrskega prostora za morebitno upočasnjevanje monetarnega zategovanja.
Indeks CPI, ki meri cene osnovnih dobrin, je v septembru znašal 8,2 odstotka, kažejo podatki agencije za statistike o delu (Bureau of Labour Statistics, angl.). Analitiki so napovedovali, da bo v oktobru inflacija pri osmih odstotkih. Največji prispevek k oktobrski inflaciji je imela višja cena bencina v ZDA.
Jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in energije, je oktobra znašala 6,3 odstotka, kar je prav tako manj od pričakovanih 6,5 odstotka.
Zadnji podatek o inflaciji v največjem gospodarstvu na svetu signalizira, da je centralna banka uspešna v boju z inflacijo oziroma da se ta umirja. Fed, katerega glavni mandat je stabilnost cen, se proti povišani inflaciji bori z agresivno monetarno politiko. Na štirih zaporednih zasedanjih so bančniki dvignili ključno obrestno mero za 75 bazičnih točk; sedaj se nahaja v območju od 3,75 do štirih odstotkov.
Vlagatelje zanima, kdaj se bo cikel zategovanja pričel upočasnjevati, saj visoke obrestne mere pomenijo dražje zadolževanje, kar zavira gospodarsko aktivnost. Na zadnjem zasedanju Feda v oktobru je guverner banke Jerome Powell ponovil zavezo o stabilizaciji cen, a namignil, da bi "na neki točki" lahko prišlo do umirjanja tempa dvigov.
Borze v ZDA so se ob odprtju takoj odzvale na novico o nižji inflaciji od pričakovane; poskočili so vsi večji indeksi. S&P 500 je dan začel s 3,5-odstotno rastjo, kar je najboljše odprtje za indeks v zadnjih dveh letih. Tehnološki indeks Nasdaq je zrasel za skoraj pet odstotkov. Pridobili so predvsem tehnološki velikani, kot so Apple, Amazon in Alphabet.
