Vse več je napovedi, ki kažejo, da bo recesija udarila v naslednjem letu. V oktobrski napovedi Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da bo tretjina vseh držav, merjeno v deležu globalnega BDP, najpozneje v letu 2023 zabeležila recesijo. Vse to pomeni pritiske na trg dela in posledično tudi na zategovanje pasu potrošnikov. Verjetnost nastanka recesije v prihodnjih 12 mesecih v evroobmočju je 80-odstotna, kažejo podatki Bloomberga.
Tveganje recesije se odraža tudi v zaupanju potrošnikov v evroobmočju. To je oktobra ostalo blizu rekordno nizke vrednosti. Povsem drugače je očitno na sončni strani Alp. Razpoloženje slovenskih potrošnikov se namreč izboljšuje – vsaj tako kažejo zadnji podatki. Po petih zaporednih mesecih upadanja se je v oktobru kazalnik zaupanja potrošnikov na mesečni ravni izboljšal, in sicer za dve odstotni točki. K preobratu so najbolj pripomogla bolj optimistična pričakovanja potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvu, kažejo podatki statističnega urada. Na letni ravni je kazalnik upadel. Na mesečni ravni pa so zadnji izmerjeni meseci na ravni pomladanskih mesecev iz leta 2020, ko je udarila pandemija.
V luči ohlajanja gospodarstva je zasebna potrošnja pomembno vprašanje, saj posledično vpliva tudi na gospodarsko rast. Zasebna potrošnja je ta hip tudi glavni motor gospodarske rasti. Vse manj verjetno pa postaja, da bodo nakupovalne navade potrošnikov ostale takšne, kot so ta hip, opozarja Martin Podberšič, upravljavec pokojninskega sklada na Prvi osebni zavarovalnici. "Prihodki in profitne marže družb iz panoge trajnih dobrin se bodo znašli pod večjim pritiskom od tistih iz panoge potrošnih dobrin," še pričakuje.
Preberi še
Letos v zelenem le energetska panoga
Paoge znotraj indeksa S&P 500 so letos v rdečih številkah. Najslabše gre panogi komunikacij, energetska panoga je trenutno edina svetla točka za vlagatelje.
25.10.2022
Zmagovalna bodo tista podjetja, ki bodo uspešnejša pri obvladovanju inflacije in upravljanju stroškov v novem okolju, dodaja. Logično je pričakovati, da bodo imele družbe, ki ne bodo uspele prevaliti dela višjih stroškov poslovanja na končnega potrošnika, težave z ohranjanjem dobičkonosnosti.
Kaj torej čaka panogo potrošnje osnovnih in trajnih dobrin? Preverili smo dogajanje na borzi.
Osnovne dobrine potrebujemo v dobrih in slabih časih
V panogo nujnih potrošnih dobrin (consumer staples, angl.) sodijo trgovine z živili (kot je denimo Walmart), prehrambna industrija (npr. Nestle, Coca Cola) in podjetja z izdelki za domačo rabo (npr. L'oreal). Izdelke tovrstnih podjetij potrebujemo tako v dobrih kot v slabih časih, zato je poslovanje teh podjetij bistveno manj odvisno od višine gospodarske rasti.
"Panoga nujnih potrošnih dobrin je podpovprečno odvisna od ekonomskega cikla," pojasnjuje Rok Potočnik iz NLB Skladov. Težava podpanoge trgovine z živili je precej nizka marža, ki običajno znaša od dva do tri odstotke, še dodaja upravljavec premoženja. Dokaj zmerna rast stroškov teh podjetij – plačni pritiski, stroški energije ali višje cene dobaviteljev – lahko pomeni bistveno poslabšanje poslovanja, če jim višjih stroškov ne uspe prenesti na končnega kupca. Na drugi strani obstajajo podjetja iz prehrambne industrije in industrije izdelkov za domačo rabo, ki zaradi močne blagovne znamke realizirajo nadpovprečne marže. "Ta podjetja so v recesiji bolj ogrožena," opozarja Potočnik. Potrošnik bo namreč ob zmanjšanju kupne moči izbral cenejši izdelek slabše blagovne znamke. "To kaže na manjšo cikličnost oziroma praviloma šibkejšo povezavo med stopnjo gospodarske aktivnosti in poslovnimi rezultati teh podjetij," se strinja tudi Podberšič. Tečaji delnic podjetij iz panoge potrošnih dobrin so letos zabeležili padec od pet do deset odstotkov.
Trajne dobrine v recesiji bolj trpijo
Panoga trajnih potrošnih dobrih (consumer discretionary, angl.) je za razliko od panoge nujnih potrošnih dobrin precej odvisna od ekonomskega cikla. "V recesiji podjetja iz te panoge relativno bolj trpijo," pravi Potočnik iz NLB Skladov. Proizvajalci avtomobilov, oblek, luksuznih dobrin in bele tehnike se v recesiji soočijo s potrošnikom, ki v težkih časih odloži nakupe nenujnih dobrin. Podobno pravi tudi Podberšič, ki dodaja, da veter v prsi povpraševanju po trajnih dobrinah predstavlja tudi zasidrana visoka inflacija, saj zmanjšuje realni dohodek posameznika. Potrošniki bodo posledično sprejeli nekatere težke odločitve, v korist potrošnih dobrin se bodo verjetno morali odpovedati nakupom nekaterih trajnih izdelkov, denimo nakupu avtomobila. Kljub temu mediji zadnje čase precej poročajo, kako odporne na recesijo so luksuzne dobrine.
Panoga trajnih dobrin je pod črto letos ena manj donosnih. Delnice ameriških družb iz panoge trajnih dobrin so letos izgubile okoli 30 odstotkov vrednosti, medtem ko je osrednji borzni indeks S&P 500 upadel za petino.
V prihodnje …
Martin Podberšič, Prva: "Dokler potrošniki ne bodo ponovno bolj pripravljeni oziroma zmožni razpreti svojih denarnic, ostajamo naklonjeni družbam iz panoge potrošnih dobrin, kot so npr. hrana, pijača, oblačila."
Rok Potočnik, NLB Skladi: "Če se izkaže, da potrošniki v prihodnjem obdobju ne bodo zmanjšali nakupov v takem obsegu, kot se trenutno pričakuje, bi podjetja iz panoge trajnih dobrin lahko poslovala nad pričakovanji. Večjo previdnost svetujem predvsem pri podjetjih z visoko zadolženostjo in slabšimi konkurenčnimi prednostmi."
lastni arhiv
.webp){kind=icon}
