Trgi v pričakovanju odločitve Feda, kako se bodo odzvali?

Ameriška centralna banka Fed bo najverjetneje dvignila ključno obrestno mero za 75 bazičnih točk. To bi bil tretji zaporedni dvig te višine v štirih mesecih, zategovanja denarne politike v ZDA pa še zdaleč ni konec. Kako se bodo odzvali trgi?

Centralna banka ima dva mandata. Prvi je zagotavljanje pogojev za polno zaposlenost, drugi pa ohranjanje stabilnosti cen. V zadnjem obdobju lahko na podlagi retorike predsednika Feda Jeromea Powella sklenemo, da so v boju s povišano inflacijo pripravljeni žrtvovati nizko brezposelnost in tvegati recesijo.

"Mnogi se bojijo, da bodo naložbe strmo padle in brezposelnost narasla, če bo Fed še naprej agresivno zviševal obrestne mere," meni Kaushin Basu, nekdanji glavni ekonomist Svetovne banke. "Dejansko bi agresivno monetarno zaostrovanje povzročilo pretirano škodo gospodarstvu, finančnim trgom in blaginji ljudi," je skeptičen Basu. Točno to kažejo podatki centralne banke v Atlanti – v tretjem četrtletju se je osebna potrošnja v ZDA realno znižala za 6,1 odstotka, bruto zasebne domače investicije pa so upadle za 6,4 odstotka, pa se vpliv višjih obrestnih mer sploh še ne pozna v celoti.

Toda Fed je odločen nadaljevati po zastavljeni poti, da vrne visoko stopnjo inflacije na želeno raven dveh odstotkov. Kakšen odziv trgov lahko pričakujemo po današnji odločitvi?

Močan dolar kosi po azijskih borzah

Podatki Bloomberga za letos kažejo, da vrednost ameriških delnic na dan odločitve Feda zraste v povprečju za 1,8 odstotka, že naslednji dan pa upade v povprečju za odstotek. Za ameriške delnice je že od začetka leta značilen negativen trend; njihovo vrednost zbijajo nižja pričakovanja glede prihodnjega poslovanja. Zaostreni finančni pogoji bodo ameriško gospodarstvo še dodatno ohladili, zaradi česar analitiki ocenjujejo, da bi lahko ameriške delnice upadle še vsaj za dodatnih 20 odstotkov.

A bolj kot ameriške delnice naj bi bile pod pritiskom azijske.

Mednarodna moč ameriškega dolarja je tudi zaradi Fedovega agresivnega zategovanja denarne politike na najvišji ravni v zadnjih 20 letih. "Depreciacije (apreciacije) tečajev pocenijo (podražijo) izvoz v ZDA, medtem ko v drugih državah zvišujejo (nižajo) predvsem pribitke in s tem dobičke," je v znanstvenem članku za Fed ugotovila Gita Gopinath z univerze v Harvardu. Prav zaradi strahu pred slabšim poslovanjem v prihodnosti vlagatelji vztrajno bežijo z azijskih borz.

Dodatne preglavice zaradi odločitev Feda imajo tudi države, katerih valute so vezane na dolar. "V 66 manjših gospodarstvih, ki svoje valute vežejo na ameriški dolar – zlasti v državah brez pomembnega nadzora nad kapitalom, kot so Hongkong, Panama in Savdska Arabija –, se lokalne obrestne mere ponavadi samodejno dvignejo, ko ZDA zvišajo obrestno mero. Tudi če so višje, škodujejo njihovim gospodarskim obetom," opozarja Shang-Jin Wei, nekdanji glavni ekonomist pri Azijski razvojni banki. Odločitve Feda tako ne vplivajo samo na ZDA, ampak na cel svet.

Negativna korelacija med dolarjem in delnicami na trgih v razvoju je v zadnjem času postala še izrazitejša, poroča Bloomberg Intelligence. "Tveganja recesije in resno monetarno zaostrovanje v razvitih gospodarstvih nižajo pričakovane dobičke in tokove kapitala v nastajajoče azijske trge kot še nikoli doslej," je za Bloomberg povedal Manishi Raychaudhuri, glavni analitik za delnice v Jugovzhodni Aziji pri podjetju BNP Paribas.

Tuji vlagatelji se že četrti teden zapored umikajo z azijskih borz, razen kitajske. V tem obdobju so znižali maso naložb v azijske delnice za 858 milijonov dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloomberga. Niz odlivov je to poletje potisnil regionalne valute na zgodovinsko najnižje vrednosti, kar je dodatno poslabšalo obete za azijske delnice, ugotavlja Bloombergova novinarka Ishika Mookerjee.

Dražje zadolževanje pomeni višjo donosnost državnih obveznic

Fedovo agresivno zategovanje monetarne politike je zvišalo donosnost ameriških državnih obveznic; po mnenju analitikov naj bi ta rasla, dokler bo Fed zviševal obrestne mere.

Donosnost dvoletnih ameriških državnih obveznic bi lahko prvič po letu 2007 prebila štiri odstotke. Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic je v ponedeljek prvič po letu 2011 prebila vrednost 3,5 odstotka.

Že celo leto se vztrajno viša tudi donosnost evropskih državnih obveznic. Tudi te naj bi na podlagi makroekonomskih obetov in pričakovanih ukrepov Evropske centralne banke (ECB) še rasle.

"Centralne banke lahko s svojimi ukrepi znatno vplivajo predvsem na kratki del obrestne krivulje, medtem ko imajo na dolgi del obrestne krivulje najpomembnejši vpliv pričakovanja tržnih udeležencev glede prihodnje gospodarske rasti," je za Bloomberg Adria povedal Matej Mazi, vodja upraviteljev pri NLB Skladih. "Na kratkem delu obrestne krivulje torej lahko še pričakujemo rast zahtevanih stopenj donosnosti, kar bi lahko poslabšalo obete za prihodnjo gospodarsko rast in s tem vplivalo na znižanje zahtevanih stopenj donosnosti na dolgem delu krivulje."

Evropski trg obveznic se razlikuje od ameriškega. Nemška krivulja donosnosti na primer ni obrnjena, razkorak pa znaša okrog 20 bazičnih točk. "Če Fed do konca leta ne bo spremenil smeri in bo ECB sledila zgledu z namenom obrambe paritete evra in dolarja, je zelo verjetno, da se bo obrnila tudi nemška krivulja. Obrat bi bil verjetno kratkotrajen," meni Ivan Dražetić iz hrvaškega InterCapitala.

Trgi pričakujejo, da bo Fed ostal zvest trenutni smeri denarne politike

Fed po mnenju ekonomistov in analitikov ne bo zviševal obrestnih mer tako ekstremno kot v 80. letih prejšnjega stoletja, saj bi s tem tvegal preveč bolečo krizo doma. Zadolženost ameriške države, gospodinjstev in podjetij je namreč v zadnjih 40 letih narasla s stotih odstotkov BDP na 220 odstotkov BDP, ugotavlja Ernesto Talvi, nekdanji urugvajski zunanji minister.

"Glede na zaskrbljenost Feda za zdravje finančnega sistema ZDA obstaja omejitev, kako hitro in kako visoko lahko zviša obrestne mere," meni Talvi. "Strmo zvišanje obrestnih mer v današnjem visoko zadolženem ameriškem gospodarstvu bi bilance stanja gospodinjstev, podjetij in morda vlade postavilo pod velik pritisk, kar bi povzročilo val stečajev in insolventnosti, to pa bi ogrozilo stabilnost celotnega finančnega sistema."

Trgi in analitiki pričakujejo, da bo Fed dvigoval ključno obrestno mero do vrednosti 4,5 odstotka, zniževati pa jo bo začel raje kasneje kakor prej. "Obrestne mere bodo zadušile nepremičninski trg, kjer so obresti za hipotekarna posojila že presegle šest odstotkov, in to čeprav se učinek višjih obrestnih mer pozna z nekoliko zamika," je za Bloomberg TV napovedala Asfaneh Beschloss, ustanoviteljica in direktorica investicijskega podjetja Rockcreek. "Napovedujem, da se bodo – ko bo Fed spravil inflacijo pod kontrolo – realno povišale plače, in to verjetno na račun zaslužkov podjetij. Plače in kupna moč delavcev bodo višje, vrednost delnic pa nižja."