Svetovne borze v primežu recesije, inflacije in centralnih bank

V zadnjem mesecu so na obnašanje vlagateljev na svetovnih borzah vplivale tri glavne sile. Vlagatelji sedaj iščejo alternative za svoje naložbe.

Visoka inflacija zmanjšuje kupno moč potrošnikov in viša stroške podjetij, predvsem stroške energije. To za podjetja pomeni nižje prihodke in dobičke, zaradi česar upada vrednost njihovih delnic. Dodatno skrb povzroča grožnja recesije, ki bi lahko vrednost delnic oklestila še za petino, opozarjajo analitiki. Dodaten pritisk ustvarjajo tudi centralne banke z zategovanjem denarne politike, s čimer postajajo stroški zadolževanja višji, agregatno povpraševanje pa nižje. Kam se bo v prihajajočem obdobju preusmeril kapital?

Delnice na ameriških in evropskih borzah so zadnji mesec beležile konsistenten upad. Delniški indeks Eurostoxx 50 je v zadnjem mesecu izgubil 6,16 odstotka. Indeks Stoxx Europe 600 je v istem obdobju upadel za 6,66 odstotka, še več – 8,06 odstotka – pa je izgubil slovenski SBITOP. Slednji je sicer manj nihajen od prvih dveh.

Še večji padec so doživeli ameriški borzni indeksi. Indeks S&P 500 je v zadnjem mesecu izgubil 9,58 odstotka vrednosti. Tehnološki Nasdaq je upadel za 11,7 odstotka, industrijski Dow Jones pa za 9,34 odstotka. Indeks pohlepa in strahu kaže, da je strah v zadnjem mesecu nadomestil pohlep, vlagatelji v tvegane naložbe pa iščejo varnejša zatočišča za svoj kapital, kjer bi lahko ohranili njegovo vrednost.

So alternativa državne obveznice?

Letošnja kriza ni udarila samo po delniških trgih. Na udaru so tudi proračuni držav, saj so te primorane s proračunskimi sredstvi blažiti učinke energetske draginje za podjetja in gospodinjstva. Posledično so se primorane dodatno zadolževati, kar postaja vedno dražje. Zahtevan donos na desetletne državne obveznice že celo leto raste tako v Evropi kot v ZDA. Zaradi večjega donosa so postale obveznice eno od zatočišč za vlagatelje, ki jim zaradi razburkanih razmer na borzah naložbe v fiksni donos začenjajo bolj dišati.

Višja obrestna mera na državne obveznice implicira višjo tveganost naložbe. Čeprav naj bi bile javne finance evropskih držav relativno stabilne, vlagatelji še niso pozabili evropske dolžniške krize pred manj kot desetletjem. Predvsem za visoko zadolžene države, kot sta Italija in Grčija, obstaja tveganje, da bodo v prihodnosti postale nezmožne odplačevati svoj javni dolg. Zaradi tega so oči vlagateljev uprte tudi v odločitve Evropske centralne banke (ECB) in ameriške centralne banke Fed.

Denarni depoziti spet privlačni zaradi višjih obrestnih mer centralnih bank

Tako Fed kot ECB sta poleti napovedala neizprosen boj z inflacijo, tudi za ceno recesije. Obe centralni banki sta dvignili ključne obrestne mere in naj bi jih dvigovali še naprej. Trgi pričakujejo dvige do konca leta, dogajanje v naslednjem letu pa bo odvisno od podatkov. Napovedi mednarodnih institucij kažejo, da bo inflacija povišana še naslednjo leto, gospodarska rast pa se bo ohladila. Odločitve centralnih bank bodo temeljile na sprotnih makroekonomskih podatkih.

Če bodo centralne banke agresivno zviševale obrestne mere tudi v naslednjem letu, bi lahko dosegle stopnjo, ko bodo denarni depoziti ponovno izplačevali solidne obresti. Predvsem mali vlagatelji bi lahko v času negotovosti denar položili na račune in uživali varne obresti, ki pa bodo po vsej verjetnosti nižje od stopnje inflacije.

Vse pomembnejši valutni tečaji

V času vsesplošne gospodarske negotovosti se je od začetka vojne v Ukrajine izrazito okrepil ameriški dolar. Njegova mednarodna moč je najvišja po letu 2002. Močan dolar in upadanje evra v primerjavi z njim pomeni za Evropo tudi višjo inflacijo, saj je večina cen energentov in surovin na mednarodnih trgih denominirana v dolarjih. Zaradi šibkejšega evra torej plačujemo dražje energente.

Evro je v zadnjem obdobju večkrat padel pod pariteto z dolarjem. V zadnjem mesecu je pridobil 0,73 odstotka, v soboto je vreden 1,0015 dolarja. Evro je zrastel predvsem po zaslugi polnih evropskih plinohramov ter spopadanja držav z energetsko draginjo in ECB z inflacijo. Recesija v Evropi naj ne bi bila več gotovo dejstvo, čeprav do nje še vedno lahko pride v primeru kritičnega pomanjkanja energentov ali njihove enormne cene.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar