Na delniških trgih že nekaj časa vlada negotovost, najbolj z nestrpnostjo pa vlagatelji pričakujejo današnji govor predsednika ameriške centralne banke (Fed) Jeroma Powella po zasedanju v Wyomingu. Vsebina in ton govora bosta nakazala, v katero smer se Fed nagiba glede septembrskega dviga obrestne mere.
Proizvodni in storitveni indeksi PMI kažejo, da se gospodarstvo po vsem svetu ohlaja. Povpraševanje potrošnikov se znižuje. Proizvodni PMI je julija zdrsnil na najnižjo vrednost po juliju 2020, kar nakazuje, da se proizvodni sektor komajda še širi. To ni vzpodbudno, meni Barbara Gačnik, vodja področja upravljanja naložb pri Savi Infond: "Proizvodna dejavnost je lahko na mesečni ravni precej nestabilna, storitve pa so običajno razmeroma stabilne. Dejstvo, da so se avgusta podatki poslabšali v vseh petih razvitih regijah, ne napoveduje nič dobrega."
Ameriška centralna banka se je znašla v zahtevnem položaju, ki ga še poslabšuje vojna v Ukrajini. "Fed je imel za letos cilj normalizacije monetarne politike in prenosa generatorja gospodarske rasti na potrošnike. Zaradi vojne smo doživeli visok skok cen energentov, surovin in tudi hrane. Obenem pa so doma že opažali pregrevanje gospodarstva in nepremičninski balon," situacijo opisuje upravljavec premoženja pri Generali Investments David Zorman. Prave alternative pri iskanju rešitev niti nimajo, pravi: "Fed se proti višjim cenam lahko bori samo z nižjim povpraševanjem. Ne morejo načrpati več nafte, prav tako ne morejo posaditi več pšenice. Nižje povpraševanje pa pomeni padec gospodarske rasti, ki jo že opažamo pri posameznih makroekonomskih podatkih."
Preberi še
Delniški trgi v zelenem pričakujejo jutrišnji govor prvega moža Feda
Tečaji delnic na pomembnejših borzah na obeh straneh Atlantika danes rastejo.
25.08.2022
Fed razmišlja o bolj umirjenih dvigih obrestne mere
Zapisnik zasedanja Ameriške centralne banke z bolj umirjenim tonom nakazuje, da morda lahko prikazujemo počasnejšo rast obrestne mere.
17.08.2022
FED dvignil obrestno mero za 75 bazičnih točk, na 2,5 odstotka
Powell: 'Želimo si stabilnosti cen in inflacijo pri dveh odstotkih.'
27.07.2022
Ameriška inflacija se ohlaja, julija dosegla 8,5 odstotka
Cene življenjskih potrebščin so rasle manj od napovedi analitikov predvsem na račun nižjih cen pogonskega goriva.
10.08.2022
Z nižjim povpraševanjem se tveganje za recesijo povečuje
Zahtevna situacija z inflacijo na eni strani in ohlajanjem gospodarstva na drugi lahko hitro privede v recesijo, česar se pri centralni banki zavedajo. A pravzaprav nimajo veliko izbire, meni Barbara Gačnik: "Gospodarstvo se upočasnjuje, a je kljub temu pomembno, da Fed nadaljuje z dvigovanjem obrestne mere, da ukroti inflacijo. Visoka zaposlenost in visoka inflacija predstavljata zelo neuravnoteženo situacijo, zato predsednik Powell pravzaprav nima dosti izbire. Visoka inflacija je uničujoča za gospodarstvo, zato jo morajo spraviti pod kontrolo, ob tem pa se tveganje za recesijo povečuje."
Centralna banka ima pri svojem delovanju dve osnovni nalogi: teoretično polno zaposlenost v državi in stabilne cene. Zato je njihov cilj dvoodstotna letna inflacija. "Trenutno drugega cilja Fed ne dosega. Seveda bi ga lahko z enkratnim dvigom obrestne mere za dve do tri odstotne točke hitro dosegli, večja recesija bi spustila cene, a bi to prineslo tudi višjo brezposelnost. Zato smo v obdobju, ko bomo na nek način stagnirali, da se neravnovesja, ki so nastala zaradi pandemije koronavirusa, očistijo. So pa dejanja Feda na nek način najbolj 'normalna', na kar kaže tudi vrednost dolarja, ki v primerjavi z evrom pridobiva vrednost," pojasnjuje Zorman. V Evropi ni pravega konsenza, kako naprej, še dodaja: "Lahko tiskamo denar in dokapitaliziramo vse, ki bodo zabeležili visoke izgube zaradi regulacije cen pri prodaji nafte, elektrike itd., torej socializiramo izgube. A to slabi evro in še naprej zvišuje cene."
Naftni trg in trg surovin bi lahko bila zmagovalca krize
Zaenkrat se visoka inflacija odraža predvsem v težavah gospodinjstev. Zaradi visokih življenjskih stroškov že prihaja do zamikov pri plačevanju položnic, z različnih koncev sveta poročajo o spremembah navad potrošnikov, ki so posledica prisilnega varčevanja.
V Avstraliji, ki velja za državo, kjer zelo veliko dajo na kulturo pitja kave, se tako eksponentno povečuje število kupcev najcenejše kave v supermarketih, ki stane slabih 70 dolarskih centov, pred tem pa so v lokalih za skodelico redno odšteli pet dolarjev in več. Luksuzne dobrine bodo najhitreje na udaru, v gospodarskih panogah pa bodo v ospredje prišle nekatere, ki so bile v zadnjih letih zapostavljene.
"Delovanje podjetij bo spet temeljilo na premišljenih investicijah, izboljševanju poslovnih modelov in osvajanju novih trgov, ne le na poceni denarju kot v zadnjih letih. Določene panoge, tukaj lahko omenim naftni trg in trg surovin, ki imata za seboj desetletje podinvestiranosti zaradi nizkih cen, bodo ob približno normalni ekonomiji še naprej beležile visoke dobičke," predvideva David Zorman.
Nobenega dvoma ni, da bo Fed na septembrskem zasedanju znova dvignil obrestno mero, skrb pa zbuja negotovost, kako obsežen bo dvig in do kdaj naj bi se obresti še dvigovale. "Trgi pričakujejo, da bo Fed nadaljeval z agresivno držo. Predsednik Powell je julija dejal, da je malo dokazov, da so inflacijski pritiski popustili, a se zaveda tveganja, da lahko preveč zavrejo gospodarsko dejavnost. Sodeč po trenutnih terminskih pogodbah trg pripisuje 51 odstotkov možnosti dvigu za 50 bazičnih točk, do konca leta pa naj bi se obrestne mere dvignile na 3,6 odstotka," položaj razlaga Barbara Gačnik.
Močan potrošnik je dobra podlaga za okrevanje
Če bo Powell v današnjem govoru pokazal agresivnejšo retoriko, ni izključen niti nov dvig za 75 bazičnih točk, čeprav več analitikov v tem trenutku pričakuje, da se bo Fed odločil za konservativnejši dvig za 50 bazičnih točk. Točnega odgovora govor iz Wyominga še ne bo podal, bodo pa indici precej jasnejši.
Kako črnogledi moramo torej biti ob pogledu v prihodnost? "Gospodinjstva so v dovolj dobri kondiciji, zato je verjetnost globoke recesije majhna, hkrati pa je relativno močan potrošnik dobra podlaga za okrevanje, ko se bo inflacija spustila v cono udobja Feda. A cene delnic v veliki meri že zajemajo prihodnje znižanje inflacije, zato so lahko vsa negativna presenečenja glede inflacije povod za dodatne padce na trgu," zaključuje Barbara Gačnik.
Današnji nagovor Jeroma Powella bo nakazal smer, v katero se bo gibala ameriška monetarna politika, z njo pa tudi optimizem v ameriškem in svetovnem gospodarstvu. Kot izpostavljata sogovornika, ameriška centralna banka prave izbire pravzaprav sploh nima.