Gospodarski obeti za Slovenijo ugodni, a občutljivi na šoke

Kljub makroekonomskim negotovostim v svetu so obeti za slovensko gospodarstvo ugodni. Jesenska napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) kaže, da v Sloveniji recesije najverjetneje ne bo. Obete za naslednje leto bi lahko ogrozilo poglabljanje šokov, ki jih povzročajo vojna v Ukrajini, energetska kriza in epidemične razmere v zvezi s koronavirusom.

UMAR predvideva, da bomo v Sloveniji letos zabeležili petodstotno gospodarsko rast, ki pa se umirja. Visoka napoved je odraz še vedno visoke zasebne potrošnje, ki naj bi zaradi močnega trga dela takšna ostala tudi v prihajajočih mesecih. V naslednjem letu naj bi se gospodarska rast občutno umirila, in sicer na 1,4 odstotka, leta 2024 pa v odsotnosti šokov pospešila na 2,6 odstotka.

Veliko bo odvisno od širšega stanja evropskega gospodarstva. Za evrsko območje UMAR do konca leta predpostavlja upočasnitev gospodarske rasti, leta 2023 naj bi zraslo zgolj za 0,4 odstotka. Te predpostavke spremljajo izrazita negotovost in močna negativna tveganja, zlasti povezana z zmanjšanjem dobave ruskega plina.

"Otežen dostop do energentov in zmanjševanje njihove porabe ter posledična negotovost, vpliv visoke inflacije na kupno moč gospodinjstev ter visokih stroškov na poslovanje podjetij, motnje v dobavnih verigah in zaostreni pogoji financiranja zaradi normalizacije denarne politike bodo nadalje ovirali rast," so zapisali pri uradu. "Zaradi odvisnosti slovenskega gospodarstva od zunanjih dejavnikov, še posebej dostopnosti in cen energentov ter tujega povpraševanja, bi se v primeru zaostritve gospodarskih in energetskih razmer poslabšali tudi obeti za Slovenijo, predvsem v letu 2023."
 

"Hkrati je nekaj dejavnikov, ki bodo blažili te negativne vplive, zlasti odpornost trga dela, predvideno umirjanje inflacije, podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter še vedno velik presežek prihrankov," optimistično dodajajo državni makroekonomisti.

Zaposlenost bo ostala visoka, prav tako inflacija, ki znižuje kupno moč gospodinjstev

UMAR ob nižji gospodarski rasti pričakuje bistveno manj intenzivno rast zaposlovanja in skromen upad brezposelnosti v naslednjem letu. "Poleg gospodarskih razmer bodo na to vplivale tudi težave z razpoložljivostjo delovne sile ob demografskih gibanjih, ki zmanjšujejo obseg prebivalstva v starosti od 15 do 64 let," so zapisali v jesenski makroekonomski napovedi. Zaradi kadrovskega krča in visoke zaposlenosti naj bi nominalno zrasle tudi plače. UMAR napoveduje, da bo ob pomanjkanju delovne sile, povečanju minimalne plače in drugih pritiskih s trga dela za ohranjanje rasti dohodka povprečna bruto plača nominalno zrasla za 5,5 odstotka, zaradi visoke inflacije pa naj bi realno upadla za 3,1 odstotka.

Po napovedih urada naj bi inflacija ostala povišana še nekaj časa. "Rast cen življenjskih potrebščin se je do jeseni stopnjevala in se bo kljub predvideni upočasnitvi do konca leta ohranila na visoki ravni. Ob predpostavki umirjanja cenovnih pritiskov naj bi se dvema odstotkoma približala šele konec leta 2024," so napovedali.

V nadaljevanju leta pričakujemo upočasnitev rasti cen življenjskih potrebščin, na kar bodo vplivali predvsem sprejeti ukrepi za blaženje posledic visokih cen energentov, visoka lanska osnova in tudi predvideno zmanjšanje trošenja gospodinjstev. "Vse to bo vplivalo na 8,9-odstotno povprečno rast cen življenjskih potrebščin v letu 2022, ki se bo leta 2023 znižala na šest odstotkov."