Čeprav bo marsikdo rekel, da investicija pol milijona evrov v tem hipu povzroča le sladke skrbi, je za tiste, ki so uspeli privarčevati takšen znesek, v trenutnem okolju, ko nam preti visoka inflacija in posledično tudi upad delniških tečajev, investiranje takšnega zneska velik izziv. Nekateri zato denar kopičijo na banki, kjer se realna vrednost njihovega denarja manjša, drugi kupujejo stanovanja, tretji pa ne vedo, kaj bi s takšno vsoto storili. Poiskali smo nekaj napotkov za vlagatelje, ki imajo večjo vsoto denarja, recimo pol milijona evrov, so povprečno nagnjeni k tveganju in želijo varčevati dolgoročno, torej za obdobje več kot pet let.
Simon Skubin, upravljavec premoženja pri trgovalni platformi OptimTrader: Fosilna goriva boljša naložba od alternativnih virov
Glede na povprečno nagnjenost k tveganju bi predlagal uporabo indeksnih skladov in nakup fizičnega zlata, pri čemer bi v tem trenutku investiral polovico razpoložljivega denarja, drugo polovico pa bi investiral v začetku naslednjega leta.
Pri investiranju v indeksne sklade bi 60 odstotkov naložb enakomerno razporedil med razvite trge in trge v razvoju. Dodatno bi investiral še v indeksna sklada surovin in energije, v vsakega po 15 odstotkov portfelja. Pri surovinah imam v mislih industrijske surovine, ki bodo zaradi velike podinvestiranosti in dolge dobe odpiranja novih rudnikov v naslednjih letih najverjetneje v velikem primanjkljaju. To bo še posebej aktualno, če se bo "zeleni" prehod začel dogajati v takšni meri, kot je napovedano. Industrijske surovine, kot so baker, aluminij, kositer, litij, nikelj, kobalt itd., so zelo pomembne pri zelenem prehodu, če bomo masovno proizvajali električna vozila, vetrnice in solarne panele.
Preberi še
Kam v tem trenutku z desetimi tisočaki?
V luči vse višje inflacije, ki realno niža vrednost našega denarja, marsikateri vlagatelj želi svoj denar 'zaposliti'.
20.08.2022
Pri izpostavi na energetski sektor bi ciljal na fosilna goriva in ne alternativne vire. Z zelenim prehodom verjetno ne bomo opravili do konca desetletja. Fosilna goriva bodo skoraj zagotovo z nami veliko dlje od napovedi, pri čemer so določena podjetja kljub veliki rasti v zadnjem letu še zmeraj nizko vrednotena. Nizko vrednotenje se nanaša na proizvajalce nafte, plina in premoga. Vrednotenja so narejena na osnovi predpostavke zahodnih držav, da bomo v kratkem času opustili uporabo fosilnih goriv. Te možnosti so blizu ničle, razen če se v zelo kratkem času zgodi izjemen tehnološki preboj.
V portfelj bi dodal še fizično zlato, saj je primerjalno to boljša naložba od obveznic, ki bodo imele težave, če bo inflacija vztrajala dlje, kot se trenutno pričakuje.
Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladi: Edino zastonj kosilo je ustrezna razpršitev premoženja
Za vlagatelja z več razpoložljivimi sredstvi in povprečno nagnjenost k tveganju bi predlagal, da ne dela nepotrebnih ozkih stav, ampak uporabi edino zastonj kosilo pri investiranju, to je ustrezna razpršitev premoženja, saj to dolgoročno glede na enoto tveganja prinaša najboljši donos.
Glavnino takega portfelja naj vlagatelj nameni v globalno in panožno razpršen delniški sklad. Temu naj za uravnoteženost portfelja sledijo obvezniške naložbe, pri čemer je ključna primerna razpršenost na različne izdajatelje in zaradi bližajoče recesije previdnost pri obveznicah izven naložbenega razreda. V času povečane negotovosti je tudi smiselno uravnavanje tržnega tveganja z investicijo 50 odstotkov sredstev takoj in preostalih sredstev postopoma v roku enega leta.
Za del portfelja so lahko zanimive tudi naložbe v nepremičnine, plemenite kovine in kriptovalute, vendar to ni obvezen del naložbenega portfelja. Vlagatelj s pol milijona sredstvi se lahko tudi drži strukture, ki je primerna za manjše vlagatelje, recimo razmerje 55 odstotkov delnic in 45 odstotkov obveznic. Vlagatelji lahko namreč do delnic in obveznic dostopajo prek vzajemnih skladov, večji vlagatelji pa tudi prek storitve individualnega upravljanja premoženja, medtem ko je dostop do ostalih naložbenih razredov težji in zahteva dodatno znanje in previdnost.
Vlaganje v nepremičnine tudi ni smiselno, če ima vlagatelj že v lasti nepremičnino, v kateri živi, in ta že predstavlja večji del finančnih prihrankov. Investicije v plemenite kovine naj ne predstavljajo več kot 15 odstotkov naložbenega portfelja, saj ne prinašajo nobenega denarnega toka kot recimo delnice – dividende in obveznice – obrestne mere. V zadnjih letih se je vzpostavil tudi nov naložbeni razred kriptovalut, pri katerih vlagateljem svetujem, da naj njihov delež ne preseže petih odstotkov naložbenega portfelja, saj je trg slabo reguliran, posamezne naložbe in celoten naložbeni razred spremlja izredna negotovost in tako kot plemenite kovine ne prinašajo denarnega toka.
Matej Tadej Jerman, finančni svetovalec pri Generali Investments: Predlagam razdelitev med manj in bolj tvegane naložbe v razmerju 40 proti 60 odstotkov
Osnovno pravilo pravi, da začnemo portfelj graditi pri temeljih oziroma od manj tveganih in likvidnejših do višje tveganih, ki so tudi dolgoročnejše in prinašajo možnost udeležbe v višji donosnosti.
Na podlagi opredeljenih predpostavk predlagam osnovno razdelitev med nižje tvegane naložbe (denar in obveznice), in sicer v višini 40 odstotkov portfelja, preostalih 60 odstotkov pa bi investiral v naložbe z višjim tveganjem, kot so delnice in druge alternativne naložbe.
Pri investiranju velja zasledovati načelo enega najuspešnejših investitorjev vseh časov Warrena Buffetta: "Bodimo previdni, ko so vsi pohlepni, in pohlepni le takrat, ko so vsi prestrašeni." Vnaprej določena ciljna sestava pomaga pri doslednem izvajanju strategije in daje moč, da v danem trenutku portfelj uravnotežimo po načelu "prodaj visoko in kupi nizko".
Na daljše obdobje tako omogoča prerazporejanje med naložbenimi razredi v smeri, da v času rasti realiziramo nekaj donosa in ga prenašamo v danem trenutku manj donosne dele portfelja in obratno. Smiselno je, da postopek periodično, ob večjih premikih na trgih dosledno ponavljamo.