Kaj žene borze Brics: Trumpove carine, Xijev DeepSeek ali Lulove reforme?

Kot smo poročali, od včeraj poteka dvodnevno srečanje skupine držav globalnega juga Brics, ki jo tvori 11 držav, ki bi jih lahko v grobem opisali kot vzpenjajoče trge. Gostiteljici Braziliji se bo namreč v Riu de Janeiru pridružilo deset držav članic: Južna Afrika, Savdska Arabija, Kitajska, Egipt, Združeni arabski emirati (ZAE), Etiopija, Indonezija, Indija, Iran in Rusija.

Skupina je v zadnjih dveh desetletjih postala pomembna politična in gospodarska sila, ki temelji na želji po ustvarjanju protiuteži zahodnemu vplivu, predvsem ameriško-dolarskem triumviratu politične, ekonomske in valutne hegemonije. Toda, kot je za Bloomberg Adria ocenil ekonomist in predavatelj Anže Burger, so države v mnogočem preveč heterogene. "Za večje sodelovanje jim primanjkuje skupnih sider, od valute do lastnega finančnega sistema, mednarodnih organizacij, pravnih norm. Vsa omenjena infrastruktura je v domeni zahodnih držav, od česar se države poskušajo osamosvojiti," ocenjuje.

Skupaj z analitikom borznoposredniške hiše Ilirika Lojzetom Kozoletom smo pogledali borzne trge ustanovne peterice - kaj jih poganja in zavira ter kaj jih čaka v bližnji prihodnosti. 

Med nakovalom izraelskih bomb in kladivom Trumpovih carin 

Našteto se precej odraža tudi na njihovih delniških trgih – donosi so lahko zaradi podcenjenosti delnic znatni, toda tveganja, ki jih Burger pripisuje "nekompatibilnim političnim in ekonomskim sistemom, vse od demokracije in tržnega sistema do avtokracij in državnega kapitalizma", so znatna.

Naboru raznolikih internih dejavnikov je treba pri iskanju naložbenih priložnosti v državah Brics prišteti še eksterne.

Za ponazoritev omenimo le dva. 12-dnevna vojna med Izraelom in Iranom, ki je podražila nafto in plin ter s tem pozitivno vplivala na petrogospodarstvi Irana in Rusije, je na drugi strani s skrbmi glede zaprtja Hormuške ožine in napadi na iransko energetsko infrastrukturo zaskrbela Peking, ki je največji svetovni porabnik fosilnih goriv in jih v veliki meri kupuje tako od Teherana kot tudi Moskve.

Po izraelskih napadih je cena brenta poskočila za približno sedem odstotkov, na okoli 74 dolarjev za sod, trg pa je "zaradi morebitne blokade Hormuza, skozi katerega poteka skoraj petina svetovne pomorske nafte, temu pripisal 'vojno premijo' v razponu od osem do deset za sod", je povedal Tomaž Arih, strokovni sodelavec za upravljanje skladov iz družbe Sava Infond. Draga nafta in plin sta koristila Iranu, Rusiji in ZAE, z vidika gospodarskega razvoja škodila Kitajski in Indiji, z okoljevarstvenega pa Braziliji.  

Druga neznanka, ki bo imela učinek na kapitalske in obvezniške trge omenjenih držav, je Trumpov carinski učinek. Ta teden bodo ZDA z 9. julijem zoper številne izmed njih uvedle visoke recipročne carine, če ne bo pred iztekom roka prišlo do dogovora. Obeti zanje so glede na doslej zgolj dva sklenjena sporazuma (z Združenim kraljestvom in Vietnamom) in zastala pogajanja z Japonsko pičli.

Ameriški carinski udarec, kot tudi njegov učinek, se od države do države močno razlikuje – od 10 odstotkov na brazilski uvoz do 31 odstotkov na južnoafriškega.

Indija: Vojna na meji, dinamika na borzi

Temu primerne so tudi priložnosti in pa tveganja. Na eni strani imamo hitrorastoči in dinamični gospodarstvi Kitajske in Indije, ki pa sta tudi sami različni tako glede na politični sistem kot upravljanje gospodarstva in nadzor nad kapitalskimi trgi.

Demokratična, a kaotična Indija je na drugi strani lani rasla s 6,5 odstotka, toda azijsko velikanko tarejo nizka produktivnost, nepreglednost regulatornega okolja, rigidni trg dela, počasna industrializacija in pomanjkanje strukturnih reform. K temu lahko, kot so pokazali nedavni spopad s Pakistanom ter tradicionalna obmejna trenja s Kitajsko, prištejemo še geopolitične zadržke. Temu in notranjepolitičnim turbulencam (lanske kar dva meseca trajajoče parlamentarne volitve) vlade Narendre Modija so v kaotičnem ritmu sledili borzni trgi.

Za indijskimi delnicami je burnega pol leta vzponov po obsežnih povečanjih ameriških carin, ki mu je sledilo obdobje medveda in trenutno okrevanje.

Indeks MSCI India, ki zajema 157 delnic velikih in srednje velikih podjetij, je letos pridobil le 5,68-odstotka, kar je skoraj sedem odstotnih točk manj kot indeks MSCI Asia Pacific, kažejo podatki Bloombergovega terminala. V istem obdobju je 50-delniški indeks Nifty 50 pridobil osem odstotkov.

Kitajska: Zmaj, ki je zajahal DeepSeek

Medtem ko je Kitajska lani rasla s petodstotnim tempom, ki je sicer v skladu z načrti komunistične partije, pa se ta azijska velikanka spoprijema s strukturnimi izzivi – stagnirajoči nepremičninski trg, brezposelnost, krčenje populacije, odtekanja sredstev s kapitalskih trgov, deflacija, mlačna potrošnja in prezadolženost provinc ter že omenjena trgovinska vojna z Zahodom.

Bricsov mišmaš držav odraža tudi pisan nabor valut, ki lahko na račun depreciacije v primerjavi z dolarjem ali evrom precej zmanjša donosnost pri povrnitvi naložb, zato je zavarovanje pred valutnim tveganjem (hedge) priporočljivo, je za Bloomberg Adria povedal Nikola Stakić, upravljavec premoženja pri Eclectica Capital.

Ekonomist in predavatelj Mitja Kovač opozarja, da bi se morala Kitajska za spodbujanje uporabe juana in večje zanimanje vlagateljev odpovedati nadzoru nad menjalnim tečajem in opustiti nadzor nad kapitalskimi trgi, "kar bi valuti omogočilo prosto kroženje, tako kot z dolarjem", vendar se Peking takšnemu nadzoru "enostavno ni pripravljen odpovedati".

Toda predsednik Xi Jinping ima v rokavu pomembnega aduta. Revolucijo umetne inteligence (AI), ki jo uteleša DeepSeek, je Pekingu v nasprotju z Zahodom uspelo mnogo bolje in hitreje uvesti v poslovanje podjetij, kar je sicer prednost centralizirane avtoritarne oblasti. Kitajske delnice so namreč doslej v 2025 zabeležile izjemen polet, saj je indeks Hang Seng, denominirano v juanih, dosegel 15,4-odstotni donos.

"Kitajska je že pred leti napovedala, da bo postala tehnološka velesila številka ena, kar pomeni, da v razvoj čipov vlagajo velikanske količine kapitala," je o vlogi razvoja čipov za potrebe AI povedal Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja pri Generali Investments. Prednjačijo delnice tehnološkega sektorja, zelenih tehnologij, avtomobilske industrije ter po spopadu med Indijo in Pakistanom tudi orožarji, saj muslimanska država v svojem arzenalu uporablja kitajsko orožje.

Brazilija: Tržna reforma poživila borzo

Poleg Indije ima tudi Brazilija mlado prebivalstvo, kar lahko spodbuja inovacije, potrošniško porabo in dolgoročno gospodarsko rast. Brazilija je lani zabeležila 3,4-odstotno rast, Mednarodni denarni sklad pa ji za letos napoveduje upočasnitev na 2,3 odstotka. Podobno kot v Rusiji - in v nasprotju s Kitajsko - je težava okrepljena inflacija, ki znaša 5,4 odstotka. Centralna banka je bila julija prisiljena k ponovnemu dvigu obrestne mere na rekordnih 15 odstotkov, največ v zadnjih v 20 letih, poroča Reuters.

Gospodarstvo gostiteljico vrha Brics in podnebne konference COP30 jeseni obremenjujejo podnebne spremembe, saj kmetijstvo v BDP prispeva četrtino. Od marca 2025 so ameriške carine na brazilsko jeklo in aluminij dosegle 25 odstotkov, kar ogroža 60 odstotkov izvoza jekla v ZDA. To je v odnosu do dolarja letos za 12 odstotkov podražilo real, kar je še bolj prizadelo izvozno usmerjeno Brazilijo. Samooklicani levičarski progresivec na čelu južnoameriške velikanke Lula da Silva je v intervjuju za New Yorker prilil olje na ogenj spora s Trumpom in ga označil za "zlobnega človeka" ter dejal, da "obstajajo ljudje, ki verjamejo v stvari, za katere bi moralo biti vsem jasno, da so laži, ker so tako absurdne."

Karizmatičnemu Luli se ob usihajoči javni podpori prihodnje leto obetajo volitve, a referenčni brazilski indeks Ibovespa je letos pridobil 15,4 odstotka. K temu je pripomogla zlasti rast delnic podjetij v gradbenem in nepremičninskem sektorju, saj je država v začetku leta sprejela tržne reforme, ki poenostavljajo pravila za tuje vlagatelje in odpravljajo potrebo po lokalnem zastopstvu.

Južna Afrika: Okrevanje v senci carin in vladne politike

Južnoafriško gospodarstvo je lani raslo z le pol odstotne točke, letos se napovedi gibljejo okoli 1,7 odstotka. Inflacija se giblje okoli treh odstotkov, centralna banka je serijska nižanja ključne obrestne mere ob koncu leta sklenila pri 7,75 odstotka, ohlapna monetarna politika se nadaljuje tudi v 2025.

Predsednik Cyril Ramaphosa je v februarskem govoru o stanju v državi napovedal strukturne reforme, večje sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem, znižanje primanjkljaja ter naložbe v infrastrukturo, navaja analiza Deloitta. Potencialno zanimive so delnice podjetij v rudarskem sektorju.

Izvajanje teh ovirajo koalicijske težave, ameriške carine in - podobno kot v primeru Brazilije – podnebne spremembe (suša). Referenčni JSE FTSE Top 40 indeks je v zadnje pol leta v bikovskem trendu, saj je doslej pridobil 10,38 odstotka, medtem ko razmerje P/E z vrednostjo 18,19 izraža povečano precenjenost trga, kot kažejo podatki Bloomberga.

 

Rusija: Juani poganjajo Putinovo vojno in trge

Rusija po treh letih vojne v Ukrajini ne odstopa od neoimperialnih ciljev predsednika Vladimirja Putina, čemur je podrejena tudi ekonomija, ki je v veliki meri militarizirana. Zoper državo je mednarodna skupnost uvedla 20 tisoč sankcij, kar je najobsežnejši sveženj v zgodovini in na svetu. Te med drugim vključujejo trgovinski embargo, ustavitev naložb, zamrznitev in zaplembo mednarodnih rezerv, prepoved nakupa ruskih državnih obveznic in izključitev ruskih bank iz sistema SWIFT.

Obrestna mera ruske centralne banke že skoraj pol leta tiči pri 21 odstotkih, inflacija pa je januarja narasla na 9,9 odstotka. "Gospodarstvo je močno pregreto, zasebni sektor vse težje tekmuje za resurse z vojsko in obrambnim proračunom, ki srka čedalje več finančnih, kadrovskih in tehnoloških virov," makroekonomsko stanje povzema poznavalec posovjetskega prostora Denis Mancevič.

Lani so zahodni zavezniki zoper državo uvedli še prepoved trgovanja z evri in dolarji, kar pomeni, da so dovoljene zgolj transakcije na prostem trgu (over the counter).

Uvedba prepovedi prinaša umik na borzi kotirajočih skladov (ETF), ki bi sledili gibanju ruskih delniških družb, in posledično nedostopnost ruske borze zahodnim vlagateljem. Analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković ocenjuje, da to prinaša krepitev vloge juana na ruskih finančnih trgih, saj omejitve ne veljajo za prijateljske države, kot je Kitajska.

Ruski delniški indeks MOEX je v 2025 zaradi morebitnega premirja na srednji rok zabeležil rast v višini 11 odstotkov. Kljub rasti pa Blažeković opozarja, da je moskovski indeks MOEX zaradi pandemije, vojne in z njo povezanih sankcij v petletnem povprečju pridobil le šest odstotkov. "Medtem je ameriški indeks S&P 500 pridobil 80 odstotkov, evropski indeks Stoxx600 pa 30 odstotkov," širši kontekst postavi Blažeković.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar