Evropske delnice se v letu 2025 držijo bolje kot ameriške delnice

Evropske delnice v teh dneh še naprej rastejo ob naraščajočem optimizmu, da se je mogoče izogniti najslabšemu možnemu scenariju posledic carinske politike Donalda Trumpa. Dodaten optimizem spodbujajo tudi dobre novice o rasti združitev in prevzemov na celini.

Bančni sektor je bil konec prejšnjega tedna med največjimi dobitniki v Evropi, pri čemer je italijanska Banca Generali zabeležila največji enodnevni skok, in sicer 5,2 odstotka, potem ko je konkurenčna Mediobanca podala nepričakovano ponudbo za prevzem v višini 6,3 milijarde evrov (7,2 milijarde dolarjev), poroča Bloomberg. V biotehnologiji so delnice nemške skupine Merck po odločitvi o nakupu ameriškega biofarmacevtskega podjetja SpringWorks Therapeutics zrasle za 1,3 odstotka. V drugih sektorjih je v ospredju bilo britansko spletno podjetje za dostavo hrane Deliveroo, čigar delnice so se po prejemu ponudbe za prevzem ameriškega podjetja DoorDash iz iste panoge za 3,6 milijarde dolarjev zvišale za kar 17 odstotkov.

Evropski borzni trgi so leto 2025 začeli z optimizmom, kar je v prvem četrtletju pomenilo boljše rezultate kot na ameriških trgih. Indeksi FTSE, DAX in CAC 40 so v prvih treh mesecih zrasli za 10,7 odstotka, 3,9 odstotka oziroma 5,4 odstotka, medtem ko so bili ameriški indeksi v istem obdobju v rdečem območju – S&P 500 je 31. marca padel za 4,4 odstotka, Dow Jones za skoraj odstotek, najbolj pa so bila prizadeta velika tehnološka podjetja, zato je Nasdaq četrtletje končal z 10,3 odstotka nižjo vrednostjo v primerjavi s koncem leta 2024.

Ta trend v Evropi so spodbudila pričakovanja o povečanih državnih naložbah v obrambo in energetiko ter denarna politika Evropske centralne banke (ECB), ki se še naprej sprošča. Toda napoved carin s strani administracije ameriškega predsednika na zloglasni drugi april ter igra vročega in hladnega ter nenehne spremembe odločitev, ki so sledile, so povzročile nestabilnost na trgih na obeh straneh Atlantika.

Bloomberg

 

Tako smo bili priča paniki in stampedu na Wall Streetu, pa tudi v Evropi, saj je indeks S&P 500 v prvem tednu po objavi carin izgubil kar 12 odstotkov, Dow Jones skoraj 11 odstotkov, Nasdaq pa več kot 13 odstotkov. Glavni evropski indeksi se niso odrezali nič bolje, saj je DAX padel za 11,5 odstotka, FTSE 100 za 10,8 odstotka, CAC 40 pa je v nekaj dneh izgubil največ vrednosti, oziroma 12,7 odstotka. Od takrat so si borzni trgi opomogli, pri čemer so ameriški od začetka leta še vedno v rdečih številkah, medtem ko evropski, ki so v prvem četrtletju začeli precej bolje, počasi dohitevajo izgube iz prvih dni "carinske panike" in so že od samega začetka leta 2025 v znatnem plusu.

 

 

Čeprav dobri četrtletni rezultati ameriških korporacij v teh dneh "gradijo" indekse Wall Streeta, so se evropski finančni trgi prvič od začetka leta 2025 izkazali za bolj odporne, saj Trump poskuša preoblikovati svetovno trgovino in spodkopati desetletja ameriške prevlade. Stara celina je v skoraj vseh pogledih prekosila ameriške finančne trge. Evro je najmočnejši v zadnjih treh letih. Nemške obveznice so prejšnji teden dosegle rekordno visoko vrednost, evropske delnice pa so se izkazale za veliko bolj odporne, kot se je prej mislilo. V samo zadnjih šestih mesecih se je zgodila neverjetna sprememba.

"Evropa je bila do zdaj kot muzej, zdaj pa se prebuja"

Evropske delnice so se izkazale za veliko bolj odporne kot ameriške, čeprav se je konec leta 2024 zdelo, da bodo za vedno ostale v senci. Glavne teme so bile takrat dejavnosti ameriških podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence, rast dolarja in prihajajoči val davčnih olajšav, da bi "Ameriko spet naredili veliko".

"Zdi se, kot da je bila Evropa nekoč muzej, zdaj pa se prebuja," je za Bloomberg povedala Catherine Braganza iz londonske družbe Insight Investment. Ameriške carine so vlagatelje spodbudile k razmišljanju o tem, ali bodo državne obveznice in dolar še naprej zagotavljali varno zatočišče. Nemčija je obljubila več sto milijard evrov za obrambo in infrastrukturo, potem ko je Trump jasno povedal, da Washington ne bo več glavni garant evropske varnosti. Vlagatelji zdaj iščejo način, kako zaščititi svoj denar pred neposrednim dosegom Trumpove politike in njene nepredvidljivosti.

 

 

Nekatera največja imena v financah se pozicionirajo za večje dobičke v Evropi. Vanguard International se zanima za kratkoročne obveznice v evroobmočju, centralna banka pa bi lahko znižala obrestne mere. Goldman Sachs medtem napoveduje, da se bo evro z oslabitvijo ameriške valute povzpel na 1,20 dolarja.

Seveda so ameriške carine prinesle glavobole tudi Evropi – ublažile so optimizem glede nemške odločitve prejšnji mesec, da se poda na veliko trošenje, možnost recesije v Ameriki pa bo vplivala na druga gospodarstva, vključno z Evropsko unijo. Vendar pa veliko stvari še vedno deluje v prid evropskim trgom, dolgoročno kroženje denarja v regiji pa se šele začenja. Evropski politiki in bankirji vidijo upad dolarja kot priložnost za razcvet evra, ki je doslej veljal za rezervno valuto. Evropski blok je močnejši kot kdaj koli prej, kar je ublažilo nadaljnje upadanje v močno zadolženih državah, kot je Italija.

Bloomberg

 

EU je "bolj odporna kot v preteklosti in to bi moralo biti dobro za naložbene tokove," pravi Vassilios Gionakis, višji ekonomist in strateg pri Aviva Investors. Evropske delnice privabljajo tudi vlagatelje, saj so ameriški trgi zelo nestanovitni. Nedavna anketa med upravljavci globalnih skladov, ki jo je izvedla Bank of America, je pokazala, da rekordno število anketirancev namerava zmanjšati svojo izpostavljenost ameriškim delnicam.

Francoska investicijska družba Amundi daje prednost evropskim delnicam, pri čemer imajo prednost delnice obrambne industrije. Njihov direktor naložb Vincent Mortier pravi, da je celina v dobrem položaju za zajemanje prilivov, saj se svetovni trgovinski sistem spreminja. "Takšni trenutki se zgodijo le enkrat na 100 ali 200 let," je dejal v intervjuju. "Evropa je spet na zemljevidu."

Slovenski indeksni regionalni prvak

Medtem ko Trumpova politika povzroča kaos na svetovnih finančnih trgih, kapitalski trgi v regiji Adria kažejo presenetljivo odpornost – vsaj v nekaterih segmentih.

Kljub svetovnim pretresom, ki jih je povzročila ameriška trgovinska politika, borzni trgi v regiji kažejo znake prebujanja: Beograd z novimi izdajami podjetniških obveznic, Zagreb s prvimi znaki aktivnosti prve javne ponudbe delnic, Ljubljana z vrnitvijo zaupanja in Sarajevo z ambicioznimi načrti. V Skopju pa si borza s pomočjo okrepljenega sodelovanja in podpore Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) prizadeva kapitalski trg približati podjetjem za financiranje. V ta namen sta borza in EBRD nedavno podpisali memorandum, obe instituciji pa bosta pomagali podjetjem, ki se bodo odločila za financiranje prek trga.

Sicer pa so regionalni borzni trgi leto 2025 začeli mešano – daleč najboljšo uspešnost je imel slovenski indeks SBI TOP. Začelo se je močno na krilih visokega prometa z delnicami farmacevtske družbe Krka, naftnega velikana Petrol in drugih domačih blue chip podjetij, do konca februarja pa je indeks prvič po 17 letih presegel 2000 točk.

STA

 

Po 2. aprilu je tako kot vsi drugi trgi v svetu in regiji tudi ljubljanska borza doživela padec, nato pa si je opomogla in je v prvih dneh maja na ravni, ki je od začetka leta višja za približno 20 odstotkov. Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze, je za Bloomberg Adria TV povedal, da rast pripisujejo poslovnim rezultatom podjetij in krepitvi zaupanja vlagateljev.

Drugi trgi v regiji od začetka leta niso doživeli tako močne rasti, vsi pa so po 2. aprilu in objavi Trumpovih carin preživeli nekaj peklenskih dni. Po okrevanju je drugi najvišji porast v letu 2025 zabeležil indeks Sarajevske borze SASX-10, ki se je 2. maja povečal za 11,3 odstotka, pred hrvaškim Crobexom z okoli 3,6 odstotka, le beograjski Belex 15 pa od začetka leta sploh ni zrasel – padel je za 0,5 odstotka.

 

 

Beograjska borza je pozdravila uspešno izdajo korporativne obveznice podjetja Elixir Group in pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti enako storilo še približno dvajset drugih podjetij. Po treh letih stagnacije Zagrebška borza vidi novo priložnost za oživitev trga s prvimi javnimi ponudbami delnic (IPO). Čeprav indeks niha in likvidnost ostaja skromna, direktorica borze Ivana Gažić napoveduje povrnitev zaupanja med podjetji in vlagatelji.

Na Makedonski borzi, kjer je indeks MBI10, po izjemnem letu 2024 in rasti za 65 odstotkov, letošnje leto ni začel slabo, saj je do 21. januarja zabeležil skoraj 8,5-odstotno rast, nato pa je sledil trend padanja do 5. februarja, ko je indeks izgubil osem odstotkov in praktično izničil vse dobičke z začetka leta. Nato je sledilo nekaj okrevanja, indeks je 14. februarja dosegel 10.792 točk, v naslednjih dveh tednih pa se je gibal v razponu od 10.300 do 10.500 točk. Panika na svetovnih delniških trgih se ni takoj razširila na makedonski trg, vendar je indeks v ponedeljek, 7. aprila, utrpel drastičen padec za 3,8 odstotka. Po nekaj nihanjih je MBI10 od 24. aprila naprej začel neprekinjeno rasti in skrajšani delovni teden zaradi prvomajskih praznikov končal pri 10.472 točkah, kar je 2,66-odstotno povečanje od začetka leta 2025.