Ko je pred skoraj 14 dnevi Donald Trump napovedal, da bodo ZDA 9. aprila uvedle visoke carine na uvoz blaga iz večine držav, je v dveh dneh prišlo do kolapsa borz po vsem svetu.
V tem obdobju je vrednost indeksa S&P 500 zdrsnila za približno 10 odstotkov, medtem ko sta Nasdaq in Russell 2000 zabeležila več kot 20-odstotni upad vrednosti, kar ju je potisnilo v območje medvedjega trga. Nihajnost se je povečala na ravni iz obdobja covida.
Delnice ameriških podjetij so izgubile več kot šest tisoč milijard dolarjev tržne vrednosti, kar je predstavljalo največjo razprodajo od začetka pandemije covida-19 pred petimi leti. V dveh dneh po uvedbi ameriških carin je skupno premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu upadlo za več kot 500 milijard dolarjev. Vseeno pa je eden izmed njih izstopal.
Preberi še

Po trgovinski smo dobili še valutno vojno
Dolar izgublja, frank, jen in evro pridobivajo, Peking pa umetno slabi juan.
16.04.2025

Zlato ruši rekorde, bitcoin pada – konec mita o digitalnem zlatu?
Kakšne so podobnosti in razlike med bitcoinom in zlatom.
16.04.2025

Čokoflacija: Kako naraščajoča cena kakava vpliva na slovenske družbe
Velika nihajnost na trgu kakava že pušča posledice, še zlasti pri manjših proizvajalcih. Čokoladnica Olimje zaprla dva butika, ustavili investicije in podražili čokolado.
15.04.2025

Nemir na trgih prepolovil vplačila v slovenske vzajemne sklade
Vzajemni skladi: Neto vplačila marca najmanjša v zadnjih 12 mesecih.
14.04.2025

Borzni pregled: Borzni vrtiljak, zlato na vrhu, dolar na dnu in nihajni kripto
Dolar na šestmesečnem dnu, zlato do novega rekorda, nafta na najnižji vrednosti v štirih letih.
14.04.2025
"Prerok iz Omahe", ki bo to poletje dopolnil 95 let, je znova upravičil svoj sloves najuspešnejšega borznega vlagatelja. Po oceni Bloombergovega indeksa milijarderjev je vrednost njegovega premoženja ocenjena na 12,7 milijarde dolarjev. Warren Buffett je že lani predvidel tržne motnje, še preden se je Donald Trump vrnil v Belo hišo in začel trgovinsko vojno.
Buffettova strategija je bila jasna – Berkshire Hathaway, Buffettov holding, je že lani začel prodajati deleže v velikih ameriških podjetjih in bankah, vključno z Applom in Bank of America.
"V letu 2024 so prodali delnice v vrednosti 134 milijard dolarjev in v leto 2025 vstopili z največjo gotovinsko rezervo doslej – kar 334 milijard dolarjev, torej skoraj dvakrat več kot leto prej. To tudi presega vrednost njihovega zmanjšanega portfelja delnic, ocenjenega na 272 milijard dolarjev."
Strategija denarja pod vzglavnikom
Znani vlagatelj je že vrsto let opozarjal, da so vrednotenja podjetij prenapihnjena, in napovedoval popravek vrednosti. Zaradi tega se je izogibal večjim prevzemom in čakal na ugodnejše cene.
Berkshire Hathaway je tako začel kopičiti gotovino. Večino sredstev pa namenil nakupu kratkoročnih ameriških zakladnih menic, kar je prineslo stabilne donose delničarjem ter hkrati zaščito pred tržnimi pretresi, kot je bil tisti, ki ga je sprožil Trumpov odlok o uvedbi carin.
"Načrtovana donosnost naložb nam je precej pomagala, saj so obrestne mere zakladnih menic naraščale, hkrati pa smo občutno povečali izpostavljenost tem zelo likvidnim kratkoročnim vrednostnim papirjem," je februarja v pismu delničarjem zapisal Warren Buffett (ki ga je povzel CNBC).
Čeprav takrat ni razkril, kakšni so njegovi načrti z obsežno denarno rezervo, je poudaril, da njegova naklonjenost do nakupa delnic ostaja nespremenjena. "Večina vašega denarja je vložena v delnice. Ta drža se bo obdržala," je zapisal.
Čeprav je izrazil previdnost glede vlaganja, ker 'pogosto ne deluje prepričljivo', takrat niti analitiki niso razumeli, da se Warren Buffett pripravlja na trenutek, ko bodo naraščajoče ameriško-kitajske trgovinske napetosti povzročile pretres na svetovnih borzah. To je bilo takrat mogoče opaziti ne toliko po tem, kar je kupoval, temveč po tem, kar je prodajal.
Berkshire Hathaway je lani zmanjšal svoj delež v Applu za približno dve tretjini, čeprav preostali nabor delnic še vedno sestavlja največji delež v portfelju tega investicijskega podjetja.
Buffett je večino delnic proizvajalca iphonov prodal v prvih treh četrtletjih prejšnjega leta, v obdobju, ko so cene delnic naraščale in dosegle najvišjo raven konec decembra. Od takrat so delnice Appla v upadu, saj se ta tehnološki velikan, podobno kot številna druga tehnološka podjetja, zanaša na Kitajsko za dobavo delov in proizvodnjo.
Preusmeritev na Japonsko
Z lansko prodajo deležev v podjetjih, kot so Apple, Citigroup in Bank of America, katerih delnice so letos izgubile tudi do četrtine vrednosti, je Buffettu uspelo preprečiti izgube. Hkrati je zaslužil z delnicami razreda B podjetja Berkshire Hathaway, ki so letos pridobile devet odstotkov vrednosti.
Po poročanju medijev so te delnice prejšnji teden doživele manjši upad zaradi Trumpove carinske vojne, vendar so, ker pripadajo podjetjem iz sektorjev, kot so zavarovalništvo, železnice in energetika znotraj ZDA, manj občutljive za spremembe cen uvoženega blaga.
Dodatni zagon je pomenila njegova že prej napovedana strategija – februarja je delničarjem napovedal, da namerava povečati naložbe v pet japonskih podjetij: Itochu, Marubeni, Mitsubishi, Mitsui in Sumitomo. Buffett meni, da ta podjetja ponujajo dolgoročno vrednost.
S takšno strategijo si je Buffett zagotovil relativno odpornost svojega investicijskega konglomerata, ki je edini zunaj visokotehnološkega sektorja z borzno vrednostjo nad tisoč milijard dolarjev.
Ameriški mediji poročajo tudi, da se že pogovarja o prodaji podjetja Home Services of America, ki se ukvarja s prometom z nepremičninami, kar bi pomenilo njegov največji umik iz tega sektorja. Po poročanju Wall Street Journala je Compass, največja ameriška agencija za posredovanje pri prodaji nepremičnin, že precej napredovala v pogajanjih o prevzemu omenjenega podjetja, ki je sicer četrti največji igralec na ameriškem nepremičninskem trgu.
Zaradi vseh teh potez je Buffettovo osebno premoženje letos zraslo za približno 19 milijard dolarjev, medtem ko je najbogatejši človek na svetu, Elon Musk, v nekem trenutku izgubil kar 130 milijard dolarjev.
Buffett demantira Trumpa
Poleg zaradi dobička se je Buffett v središču medijske pozornosti znašel tudi po tem, ko je Donald Trump na družbenem omrežju Truth Social objavil nenavaden videoposnetek, v katerem utemeljuje svoje nedavne politične poteze, češ da namerno ruši trg, kar naj bi bila strateška poteza za znižanje obrestnih mer in hipotek.
"Trump je ta mesec zrušil borzo za 20 odstotkov, vendar to počne namerno," je povedal v posnetku ter dodal, da je Warren Buffett pravkar rekel, da Trump sprejema najboljše ekonomske poteze, ki jih je videl v zadnjih 50 letih.
Buffettov konglomerat je te trditve odločno zanikal.
"V obtoku so poročila na družbenih omrežjih, ki domnevno temeljijo na izjavah Warrena Buffetta. Vsa takšna poročila so lažna," je sporočilo podjetje Berkshire Hathaway.
CNBC je navezal stik z Buffettom, ki je zanikal te trditve in dodal, da vse do letnega srečanja delničarjev 3. maja ne bo komentiral trgov, gospodarstva ali carin.
Prejšnji mesec je sicer izjavil, da so carine "do neke mere oblika vojne" ter da "sčasoma pomenijo davek na blago".
"Mislim, da tega ne plačuje zobna vila!" je Buffett dejal v smehu v enem izmed intervjujev in dejal: "In kaj potem? To je vprašanje, ki si ga moraš v ekonomiji vedno postaviti. Vedno vprašaj: In kaj potem?"