Divja rast delnic evropskih družb iz obrambne industrije. Je vlak odpeljal?

"EU in njene države članice so se zavezale, da bodo v odziv na grožnje in varnostne izzive brez primere, s katerimi se trenutno srečuje Evropa, za obrambo namenile več sredstev in jih skupaj porabile bolje," je zapisano na spletni strani Evropske unije (EU).

Od leta 2021 (ruski napad na Ukrajino se je začel 24. februarja 2022) pa do vključno 2024 so države članice EU sredstva za obrambo povečale za 30 odstotkov. Tako so skupni odhodki v letu 2024 dosegli 326 milijard evrov ali 1,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) EU. A vlaganj še ni konec. 

Odhodki naj bi se do leta 2027 realno povečali za še več kot dodatnih sto milijard evrov, od leta 2025 pa do 2027 pa bi se iz proračuna EU lahko mobilizirala še dodatna sredstva (zakonodajni predlog zanj trenutno proučujeta Svet EU in Evropski parlament). Medtem pa je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen govorila celo o dodatnih 500 milijardah potrebnih vlaganj v obrambo v prihodnjem desetletju.

 

 

Upravljavec premoženja pri Savi Infond Aleš Grbič ugotavlja, da so se izdatki za obrambo v Evropi zmanjševali vse od druge polovice prejšnjega stoletja, najnižjo raven pa so dosegli leta 2015, ko so znašali samo 1,3 odstotka BDP. Takrat je krivulja obrnila smer, v letu 2024 pa so izdatki dosegli dva odstotka BDP: "Trenutno le dve od desetih večjih držav za obrambo namenjata več kot tri odstotke, kar je primerljivo z ZDA."

Pojasni tudi, da si je v zadnjem desetletju EU lahko privoščila v povprečju skoraj dve odstotni točki BDP manj vojaških izdatkov kot ZDA, kar se označuje tudi kot tako imenovana "dividenda miru".

Divja rast na borzah

Vse to se je pokazalo tudi na kapitalskih trgih. Tistim, ki so stavili na delnice družb iz obrambnega sektorja, se je vrednost premoženja precej povišala. Indeks Eurostoxx, ki vključuje delnice evropskih družb letalske in obrambne industrije, je te dni prvič prečkal mejo dva tisoč indeksnih točk. Samo letos se je okrepil za skoraj 19 odstotkov, v zadnjih petih letih pa se je vrednost skoraj podvojila.

 

 

Če pogledamo posamične delnice evropskih družb, ki delujejo v sektorju obrambe, so po donosnosti letos v ospredju nemški Rheinmetall, italijanski Leonardo in francoski Thales. Delnica nemške družbe, ki se na spletni strani pohvali, da je mednarodni dobavitelj sistemov v obrambni industriji, se je v še ne dveh mesecih leta 2025 podražila za skoraj 53 odstotkov, italijanska družba Leonardo, ki je Sloveniji dobavila vojaško taktično transportno letalo C-27J Spartan, se lahko pohvali z več kot 34-odstotno rastjo, francoski Thales, ki je specializiran za letalstvo, obrambo, varnost, pa s 30,5-odstotno. Precej spodbuden podatek je tudi, da nobena od evropskih delnic iz omenjene industrije letos ni ustvarila manj kot dvomestnega donosa.

Poglejmo še nekoliko daljše časovno obdobje – zadnjih petih let. Absolutni rekorder v Evropi je prej omenjeni Rheinmetall, saj je delnica vredna desetkrat toliko kot pred petimi leti. V zadnjih petih letih je vlagatelje razveselila s povprečno 58-odstotno rastjo. Leonardova delnica je v tem istem obdobju pridobila 208 odstotkov, delnica švedskega Saaba, proizvajalca letal in obrambnih sistemov, nekoč tudi znanega v avtomobilski industriji, pa skoraj 187 odstotkov. Donose drugih delnic podjetij iz obrambne industrije navajamo v spodnji preglednici.

 

 

Direktor področja analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic meni, da je rast delnic evropskih obrambnih podjetij od začetka vojne v Ukrajini predvsem posledica zapostavljenosti in nizkih vlaganj evropskih držav v vojaške izdatke. V zadnjih letih se je to spremenilo, "saj je vojaški spopad sprožil nujno nadomeščanje poslanega orožja v Ukrajino, obenem pa se je povečalo tudi zavedanje, da bo Evropa morala bolj spoštovati Natove zaveze glede izdatkov za vojsko."

Na vidiku novi val rasti delnic?

Do ameriških volitev je bila po mnenju Šimnica večina teh novic že vračunana v cene delnic, s Trumpom pa se pozitivne novice samo še nadaljujejo: "Pričakovanja deglobalizacije pomenijo, da mora Evropa na vojaškem področju delovati precej bolj neodvisno od ZDA, dodatno pa Trump poziva tudi k zvišanju zahtevane ravni vojaških izdatkov glede na BDP s trenutnih dveh na pet odstotkov."

Sogovornik meni, da ta korak za številne Evropske države v tem trenutku ni preprost, saj prezadolženost in proračunski primanjkljaji omejujejo porabo: "Kot vse kaže, pa bo tudi ta težava odpravljena, saj Evropska komisija že razmišlja v smeri, da bi bili izdatki za vojsko izvzeti iz zavez o proračunskem primanjkljaju držav članic, rešitev pa bi bilo tudi financiranje na ravni EU. Vse te nepričakovane novice so sprožile novi val rasti evropskih delnic v obrambni industriji."

"Če želi Evropa povečati vojaške izdatke na od 2,5 do tri odstotke BDP, bo potreben večletni načrt, saj so ti vse bolj kapitalsko intenzivni. Države EU bi morale letno nameniti dodatnih 0,3 do 1,75 odstotka BDP," računa Grbič. Po njegovem mnenju je Evropa tlakovala odločitev za povečanje izdatkov za obrambo na varnostni konferenci v Münchnu 14. februarja letos: "Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je predlagala sprožitev splošne izjemne klavzule v fiskalnih pravilih EU za obrambne naložbe. Konec leta 2024 so mediji poročali o novem evropskem finančnem svežnju v vrednosti 500 milijard evrov (2,7 odstotka BDP EU) za dopolnitev obstoječih izdatkov in dosego novih ciljev."

Posledica so, tako Grbič, ponedeljkovi rekordi delnic evropskih podjetij s področja obrambe. Po njegovem mnenju je dodatno k temu prispevalo še nedavno srečanje evropskih voditeljev v Parizu, in sicer, kako se odzvati na neposredna pogajanja Donalda Trumpa z Vladimirjem Putinom, brez EU in Ukrajine, glede končanja vojne v Ukrajini: "Z večjo vlogo EU v tem procesu se višajo tudi pričakovanja glede evropskih izdatkov za obrambo. S tem bi tudi presegli že prej visoka pričakovanja rasti evropske obrambne industrije."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar