Kaj so člani uprav domačih blue chipov povedali delničarjem?

V prvi polovici leta je bilo poslovanje vseh slovenskih borznih prvokategornikov v skladu s pričakovanji, so povedali člani uprav posameznih družb na predstavitvi v organizaciji Ljubljanske borze. Pripravili smo pregled, kaj je še posebej zanimalo delničarje.  

Na predstavitvi je sodelovalo sedem blue chipov z domače borze. Tokrat objavljamo prvi del, v katerem predstavljamo največje tri družbe glede na utež v indeksu SBI TOP: NLB, Krko in Petrol.

Indeks Ljubljanske borze je letos do septembra pridobil več kot četrtino vrednosti, še bolje pa je kazalo ob polletju, ko se je domača borza uvrstila med deset najdonosnejših na svetu. Kazalnik P/E (dobiček na delnico oziroma koliko enot delničarji plačajo na enoto dobička) je za indeks SBI TOP pri 8,5 točke in je najvišje po letu 2021.

Slovenska borza je sicer tradicionalno manj likvidna, a vlagateljem prinaša stabilen dividendni donos. Ta trenutno dosega 6,2 odstotka.

Blaž Brodnjak, NLB: 'Ni treba, da prevzamemo banko'

Največja banka po bilančni vsoti pri nas Nova Ljubljanska banka je ob polovici leta imela skoraj 300 milijonov evrov čistega dobička, kar je medletno za petino več, s tem pa so presegli tudi rezultat iz rekordnega leta 2022. Ob še naprej ugodnih monetarnih pogojih so se zlati časi za banke  v prvih šestih mesecih tako še nadaljevali, a je delničarje bolj kot poslovanje zanimala neuspela prevzemna ponudba za avstrijsko Addiko Bank.

Spomnimo, da je sredi avgusta potekel rok za prostovoljno prevzemno ponudbo, s katero so v NLB želeli pridobiti 75-odstotni delež Addiko Bank. "S ponudbo nismo uspeli, kar smo v resnici tudi pričakovali, ker smo postavili visok pogoj," je ocenil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB.

Nato je delničarje zanimalo, ali so kakšne pravne ovire, da bi znova poskusili s prevzemom. "Nove ponudbe formalno ne smemo dati naslednjih 12 mesecev," je odgovoril Brodnjak in dodal, da drugih ovir ni. Ocenil je, da bi z uspešnim prevzemom izjemno pospešili prizadevanja za zasledovanje ciljev zastavljene strategije 2030, a da po njegovih besedah iščejo nove priložnosti. "Ampak ni lahkih poti, treba je iskati alternativo," je ocenil prvi mož NLB.

Ključno pri uspešnem prevzemu Addika bi seveda bilo, da bi NLB vstopila na hrvaški bančni trg. "Tam bomo sicer prisotni z naslednjim tednom, seveda samo prek lizinga," je napovedal Brodnjak. Takrat naj bi namreč zaključili transakcijo. "Tako bomo postali edini finančni ponudnik, ki je prisoten v vseh državah regije Adria. A verjamemo, da je to šele prvi korak na hrvaškem trgu," meni Brodnjak.

Ker ne skriva ambicij glede prisotnosti pri naših južnih sosedih, je vlagatelje zanimalo, kakšna je pomembnost hrvaškega trga. Brodnjak je ocenil, da je za zdaj pomembnost majhna, a da bo že naslednji teden večja. Po njegovih besedah je sicer zadnji korak, ki ga zasledujejo, da tam delujejo kot banka.

Po neuspeli ponudbi je delničarje zanimalo tudi, koliko sploh je potencialnih prevzemnih tarč v regiji. "Nekaj manjših bank je, v naslednjih nekaj letih bo privlačen tudi albanski trg, velik potencial vidimo tudi na lizinškem trgu," je dejal Brodnjak. Ob tem je poudaril, da še ne vedo, ali bi bila potencialno kakšna druga banka v regiji pripravljena "menjati trg".

"Ne mislimo, da moramo tekmovati glede stroškov z drugimi, prav tako ne mislimo, da moramo ponujati vse vrste investicij in storitev," je povedal Brodnjak.

Če ne bo prevzemov, bo višja dividenda? "Naslednje leto naj bi izplačilo dividend preseglo 40 odstotkov dobička iz 2024, letos je ravno pri 40 odstotkih dobička iz 2023. Če ne bo prevzemov na vidiku, bi želeli dobiček deliti z delničarji," je znova poudaril. Dodal je sicer, da se bodo o dividendi odločali spomladi prihodnje leto, višina pa bo odvisna tudi od tega, ali bo kakšna prevzemna priložnost, in kakšno kapitalsko bazo bi potrebovali za prevzem.

David Bratož, Krka: 'Nadaljevali bomo v takem tempu rasti dividend'

Skupina Krka je v prvem poletju povečala prihodke za sedem odstotkov, na 980,8 milijona evrov, čisti dobiček pa za 30 odstotkov. Ta je obsegal 221,6 milijona evrov, medtem ko je v celotnem lanskem letu dosegel 313,7 milijona evrov. Ob tem so izplačali tudi rekordne dividende, zato je delničarje zanimalo, ali lahko te še naprej rastejo.

"Imamo stabilno dividendno politiko, ki narekuje, da namenimo za dividendo najmanj 50 odstotkov dobička. Dividenda raste iz leta v leto, glede na načrte pa bomo še naprej nadaljevali v takem tempu," je ocenil David Bratož, član uprave novomeškega farmacevta.

Vzhodna Evropa še naprej zajema tretjino Krkine prodaje, največji posamezni trg pa ostaja Rusija, kjer se je prodaja ob polletju na letni ravni povečala za skoraj desetino. Ker je ruski trg za Krko tako pomemben, je vlagatelje zanimalo, ali lahko dobičke trenutno nemoteno prenašajo? "Da, lahko ga prenesemo na matično družbo, s tem nimamo težav," je pojasnil Bratož.

Večja neznanka pa je rubelj. V prvi polovici leta je bil vpliv rublja na poslovanje Krke pozitiven, saj je evro v primerjavi z rubljem izgubil sedem odstotkov vrednosti. Povprečna vrednost rublja, izražena v evrih, je bila v tem obdobju 14,9 odstotka medletno manjša. Kako velika je izpostavljenost Krke rublju?

"Volatilnost je del valutnega para evro-rubelj, veliko bo tudi v drugi polovici leta odvisno od tečajnih razlik. Če upoštevamo veliko volatilnost rublja glede na druge valutne pare, je izpostavljenost Krke temu tveganju večje od 50 odstotkov," je dejal Bratož.

Vlagatelje je tudi zanimalo, kaj je razlog za veliko rast prodaje v Rusiji. "Krka tam deluje več kot 50 let, ima proizvodno enoto, ki proizvede skoraj vse, kar se prodaja na ruskem trgu," je pojasnil Bratož in dodal, da velja skoraj za domače podjetje.

Delničarje je ob tem podrobneje zanimalo, ali imajo podatek, kolikšen delež prodaje je ustvarjen na račun državne porabe. "Veliko večino farmacevtskih produktov v Rusiji plačajo neposredno prebivalci, zdravila niso plačana prek države," je odgovoril Bratož. Delež je ocenil na srednje enomestno število zaradi potreb državnih bolnišnic.

Drago Kavšek, Petrol: 'Regulacija marž ne bo izginila čez noč'

Čeprav je prvo polletje za Petrol močno zaznamovala regulacija cen naftnih derivatov, so dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) povečali za šest odstotkov, na 123,7 milijona evrov, kar je nekoliko več od načrtovanega. To so dosegli s skrbnim nadzorom stroškov ter uspešnim poslovanjem drugih segmentov znotraj skupine Petrol.

"Zadovoljni smo s poslovanjem v prvem polletju, sploh glede na okolje, v katerem poslujemo. V Sloveniji in na Hrvaškem namreč veljajo najnižje regulirane marže v Evropi in to sta naša najpomembnejša trga," je ocenil član uprave Petrola Drago Kavšek.

Marže se po njegovih besedah določajo popolnoma umetno vsakih 14 dni, nafto pa kupujejo na trgu, zato je odvisna od tržnih razmer. "Kupujemo jo v dolarjih, to moramo nato ščititi zaradi valutnega tveganja," je dejal Kavšek. Trenutno je marža okoli devetih centov na liter, povprečje v Evropi pa je pri 20 centih na liter pogonskega goriva.

Delničarje je tako zanimalo, ali je znano, kdaj bo konec regulacije. "Nimamo kristalne krogle, a verjamemo, da se to ne bo zgodilo čez noč, ampak bo do tega verjetno prišlo postopoma, kot se je zgodilo z drugimi energetskimi viri," je odgovoril Kavšek.

Ocenil je, da je bila uvedba marž popolnoma politična odločitev, to pa zdaj vpliva predvsem na investicije, ki bi jih Petrol moral izvesti zaradi energetskega prehoda. Ne glede na vse verjamejo, da bodo dosegli zastavljene načrte za letos.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar