Borzni pregled: Azijske oči uprte v ZDA, skrbi pa v Kitajsko

Delniški trgi v Aziji so se v današnjem pričakovanju gospodarskih podatkov o inflaciji iz ZDA, pomembnem srečanju odločevalcev kitajske fiskalne politike ter odločitvah centralnih bank v Evropi in ZDA povečini obarvali v zeleno.

Vlagatelji zdaj že s precejšnjo mero gotovosti pričakujejo, da do dodatnega zaostrovanja politike obrestnih mer na obeh straneh Atlantika ne bo prišlo. Še več, menijo, da bosta tako ECB kot tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v prihodnjem letu posegli po sproščanju zgodovinskega niza stopnjujoče restriktivne monetarne politike.

Delniški tečaji na borzi v Hongkongu so se podražili, navaja Bloomberg, medtem ko se cena delnic na borzah celinske Kitajske niso občutno spremenile. To je posledica pričakovanja odločitve s srečanja kitajskih oblikovalcev gospodarske politike, ki naj bi danes sklenili, koliko dodatnih spodbujevalnih ukrepov (državnega denarja) bo potrebnih za vzdrževanje ciljev začrtane gospodarske rasti drugega največjega gospodarstva sveta.

Bloomberg Economics v zvezi s sklepi konference odbora CEWC (Central Economic Work Conference) pričakuje, da bodo partijski gospodarski strategi posegli po stimulativni in proaktivni fiskalni politiki, vključno z večjim predčasnim financiranjem in ukrepi za krepitev učinkovitosti gospodarske politike.

Čeprav je poteze osrednjega političnega vodstva v Pekingu notorično težko predvideti, pa takšno odločitev osrednje letne gospodarske konference poznavalci napovedujejo zaradi številnih temnih oblakov, ki se nabirajo na kitajskem ekonomskem obzorju. Nelikvidni nepremičninski trg onemogoča odplačevanje orjaških dolgov tamkajšnjih provincialnih oblasti (njihovi dolgovi v povprečju presegajo 70 odstotkov BDP), saj jih ti zaradi skorajda v popolnosti zamrznjenega nepremičninskega trga ne morejo več pokrivati s prodajo zazidljivih zemljišč. Povpraševanje po novih domovanjih na Kitajskem zaradi naraščajoče brezposelnosti in pomanjkanja bolje plačanih delovnih mest v zadnjih mesecih namreč močno upada.

Čeprav bi veliko mero stabilnosti in predvidljivosti v gospodarsko-politični sistem vnesel tretji plenum 20. sklica centralnega komiteja, ki bi moral biti na vrsti konec novembra oziroma najkasneje do srede decembra, je ta iz neznanih razlogov in za nedoločen čas preložen.

Gre namreč za osrednje srečanje partijskih strategov, na katerem ti za naslednja štiri leta opredelijo nadaljnjo gospodarsko in politično, pa tudi širšo družbeno vizijo razvoja Kitajske. Velika azijska sila tako v ključnih trenutnih, ko je ta na gospodarskem razpotju in namesto modela razvoja, ki je temeljil na nepremičninskem trgu, ne najde ustrezne alternative, deluje razglašeno, partijska oblast pa nepričakovano neodločno, celo ranljivo.  

Kako se bo na inflacijo odzval Fed?

Delniški indeksi so pridobivali tudi v Južni Koreji in Avstraliji, medtem ko njihova rast na Japonskem ni bila tako izrazita. V ZDA se nadaljuje mini niz rasti delniških tečajev. Tečaj dolarja je medtem rahlo oslabel, medtem ko so se zahtevani donosi na 10-letne državne obveznice ZDA povečali za dve bazični točki.

Današnji podatki o gibanju ameriške inflacije bo vlagateljem na Wall Streetu pokazal, ali se nakazani trend njenega umiranja nadaljuje. Poročilo o gibanju indeksa cen življenjskih potrebščin bo objavljeno dan pred zadnjo letošnjo odločitvijo ameriške centralne banke Federal Reserve o obrestnih merah, pri čemer se pričakuje, da bodo uradniki ohranili trenutno raven, hkrati pa objavili povzetek svojih gospodarskih projekcij. Bloomberg se pri tem sprašuje, ali bo Fed po pretiranem optimizmu vlagateljev nemara skušal omiliti pričakovanja glede sproščanja politike.

"To bi lahko bil izjemen teden za azijske trge, če bodo tako ameriški podatki o indeksu cen življenjskih potrebščin kot tudi Fed ponovno potrdili, da je cikla zviševanja obrestnih mer konec," je dejal Charu Chanana, tržni strateg pri Saxo Markets. "Ključne bi lahko bile tudi napovedi kitajskega odbora CEWC, saj trgi pričakujejo spodbude glede monetarne, fiskalne in industrijske politike, da bi dosegli cilj rasti v letu 2024."