Ob polletju: Slovenska borza po donosnosti med prvo deseterico na svetu

Delniški trgi prvo polovico leta končujejo večinoma pozitivno, vendar so med njimi kar precejšnje razlike. Za slovenske vlagatelje je dobra novica, da je med najdonosnejšimi trgi domači indeks SBI TOP, ki je od začetka leta pridobil dobrih 26 odstotkov. Prehitel je tudi glavne ameriške indekse.

Po donosnosti ob polletju se je uvrstil na deveto mesto med vsemi svetovnimi indeksi. Na vrhu lestvice je po prvih šestih mesecih argentinski delniški indeks, ki je od začetka leta pridobil dobrih 73 odstotkov. Vlagatelji so pozitivno pozdravili izvolitev predsednika Javierja Mileia, pred kratkim pa je argentinski senat sprejel obsežni predlog zakona, ki je ključen za načrte libertarnega predsednika glede gospodarskih reform.

Sledita dva turška indeksa: BIST 30, ki vključuje 30 turških podjetij in je od začetka leta pridobil več kot 43 odstotkov vrednosti, in BIST 100, ki je zrasel za dobrih 41 odstotkov. Četrti je indeks nigerijske borze s 33-odstotno rastjo ob polletju, prvo peterico pa zaključuje indeks borze v Zambiji, ki je v prvih šestih mesecih pridobil skoraj 30 odstotkov.

NLB zvezda domače borze

K rasti domačega indeksa so največ prispevale delnice Nove Ljubljanske banke (NLB), ki so v prvi polovici leta zrasle za 55 odstotkov. V ponedeljkovem trgovanju so dosegle novo rekordno raven pri 127 evrih. K optimizmu vlagateljev je prispevala odločitev Hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev (Hanfa), ki je banki dala zeleno luč za prevzem 100-odstotnega deleža družbe Mobil Leasing. Podjetje si lasti 3,3 odstotka hrvaškega lizinškega trga, saj ima 3.500 pogodb o financiranju vozil. Odločitev o soglasju je bila sprejeta 28. junija.

Vrednost NLB raste tudi zaradi visoke dividendne donosnosti, saj bodo delničarji letos predvidoma prejeli 11 evrov bruto dividend v dveh tranšah. Prva je že bila izplačana. Ob rekordni vrednosti delnic je dividendna donosnost NLB okoli 9-odstotna.

Na drugem mestu po donosnosti podjetij, vključenih v indeks SBI TOP, je Cinkarna Celje, katere delnice so letos pridobile dobrih 30 odstotkov. V indeksu SBI TOP je imelo v prvih šestih mesecih sedem od devetih delnic več kot 20-odstotni donos.

"Na domačem trgu makroekonomska slika ostaja močna, raste tudi delniški trg. Razlog za rast delnic so dobri rezultati podjetij, ugodna vrednotenja in vrnitev povpraševanja na kapitalski trg," pravi David Zorman, upravitelj in vodja upravljanja analiz ESG pri Generali Investments.

Skupni promet na ravni iz leta 2022

Ob relativno visoki dividendni donosnosti domačo borzo bremeni nizka likvidnost. V prvi polovici leta je promet na Ljubljanski borzi dosegel skoraj 239 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani 153 milijonov evrov. V prvi polovici leta 2022 je bil skupni promet še večji kot letos, in sicer je dosegel 252 milijonov evrov.

Ljubljanska borza, ki je v 100-odstotni lasti Zagrebške borze, je lani imela 1,6 milijona evrov prihodkov, s čimer je bila za šest odstotkov pod doseženimi v letu 2022. Od tega se 968.688 evrov prihodkov nanaša na prihodke iz osnovne dejavnosti borze, in sicer na prihodke iz borznih provizij, prihodke od članarin in prihodke od kotacij vrednostnih papirjev.

Dobiček pred obdavčitvijo v višini 36.231 evrov je za 74 odstotkov manjši kot leto prej zaradi slabšega prometa ter zmanjšanja izdajateljev na borznem trgu. Čista dobičkonosnost kapitala je ob tem odstotek, so navedli v poročilu.