Letos so po prvih štirih mesecih skoraj vsi glavni borzni indeksi v regiji Adria (Severna Makedonija, Srbija, Hrvaška in Slovenija) zrasli. Izjema je Bosna in Hercegovina, kjer so ključni indeksi upadli na borzah v Sarajevu in Banjaluki. Ob razmeroma pozitivnih trendih na večini borz v regiji smo preverili, katera podjetja letos izstopajo kot regionalne zvezde.
V analizo so bila zajeta podjetja, ki sestavljajo glavne borzne indekse, torej blue chipi. Prepričljivo prvo mesto po rasti vrednosti delnic od začetka leta do konca aprila je zasedlo srbsko podjetje Messer Tehnogas. Delnice te družbe so se v od januarja do aprila 2024 podražile za 57,8 odstotka.
Na drugem mestu je hrvaška družba Končar elektroindustrija, katere delnice so se v omenjenem obdobju podražile za 42,3 odstotka. Tretje mesto na lestvici je zasedla NLB banka AD Skopje, ki kotira na makedonski borzi, delnice pa so se podražile za 40,4 odstotka.
Preberi še
Poslovanje Ljubljanske in Zagrebške borze pod črto: Indeksi navzgor, dobiček navzdol
Lanski prihodki Ljubljanske borze so se zmanjšali predvsem zaradi manjših prihodkov od provizij in članarin.
09.05.2024
Hrvaške pokojnine so naložene v slovenske blue chipe, kaj pa slovenske?
Med največje naložbe pokojninskih skladov življenjskega cikla se uvrščajo kotirajoči indeksni skladi.
25.03.2024
Z izjemo Krke in NLB slovenski bluechipi ne pritegnejo analitikov
Od evropske zakonodaje do slabe likvidnosti: Zakaj slovenske delnice ne pritegnejo analitikov?
06.03.2024
Promet na borzah lani upadel, ga lahko rešijo ljudske obveznice?
Kaj se dogaja na sicer likvidno precej zaspanem borznem trgu v regiji Adria?
01.02.2024
Med desetimi blue chipi, ki so v prvih štirih mesecih leta najbolj zrasli, jih je največ iz Severne Makedonije. V deseterico so se uvrstile še makedonske družbe UNI banka (27-odstotna rast), Komercijalna banka AD Skopje (26,7-odstotna rast) in Makedonaturist (21,7-odstotna rast). Pomenljivo je, da na omenjenem seznamu prevladujejo podjetja iz energetske in bančne panoge.
Multiplikator dobička kaže drugačno sliko
Eden glavnih kazalnikov za vlagatelje, ko se odločajo o naložbah, je multiplikator čistega dobička ali kazalnik P/E. To je razmerje med tržno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico (EPS). Razmeroma visoko razmerje kaže, da vlagatelji verjamejo, da bodo dobički podjetja rasli. Na lestvici borznih družb, razvrščenih po vrednosti tega kazalnika, prednjači podjetje iz Srbije.
Aerodrom Nikola Tesla Beograd ima razmerje med ceno in dobičkom na delnico pri 280,85, kar je več kot dvakrat več kot drugouvrščeno podjetje na lestvici – slovenska družba Equinox nepremičnine (razmerje pri 111). Tretje mesto na tem seznamu pripada bosanskemu podjetju Hidroelektrane na Drini (razmerje pri 70,72).
Velika težava ostaja likvidnost
Likvidnost je eden od razlogov za šibko vlogo delniškega trga v regiji Adria. Regionalni trgi so manj likvidni v primerjavi z drugimi v vzhodnoevropski regiji, da o največjih trgih na svetovni ravni niti ne govorimo, je nedavno v analizi poudarila ekipa analitikov Bloomberg Adria.
"Po tržnih podatkih za zadnjih deset let je povprečni dnevni promet z delnicami, vključenimi v referenčne vrednostne papirje na zadevnih trgih, v območju 0,01‒0,06 odstotka tržne kapitalizacije prostih delnic, ki so na voljo za trgovanje," so takrat ugotavljali analitiki.
Eden od elementov, ki omejuje obseg trgovanja z delnicami na regionalnih trgih, je po njihovem mnenju ponudba vrednostnih papirjev. "Odstotek razpoložljivih delnic v tržni kapitalizaciji je bil v zadnjih desetih letih od 60 odstotkov za referenčne delnice v Sloveniji in do 20 odstotkov v preostalih državah v regiji," pravijo analitiki. To je precej manj kot v Nemčiji, kjer je v prostem obtoku 85 odstotkov delnic nemškega indeksa DAX, ali na madžarskem in poljskem trgu, kjer se trguje s 70 odstotki delnic.
Analitiki pričakujejo povečanje kapitalskih tokov na regionalne trge v prihodnjih letih, k čemur bi lahko pripomogli: članstvo v evrskem območju oziroma pristopni proces k EU, zmanjšanje temeljnih tržnih ranljivosti, izvajanje strategij ESG in prerazporeditev premoženja.
"Ne pozivamo k razprodaji nepremičnin in napadu na bančne depozite, a verjamemo, da bo strukturirana komunikacijska strategija na srednji ali dolgi rok, podprta s fiskalno politiko, denimo višjo obdavčitvijo nepremičnin, povečala prisotnost lokalnega gospodarstva na kapitalskem trgu," menijo analitiki.
Prevedla Pia Bedene.