Svetovni finančni in surovinski trgi so še vedno pod vplivom razmer na Bližnjem vzhodu, a razpoloženje vlagateljev te dni poganjajo bližajoče se predsedniške volitve v ZDA in poskusi kitajskih oblasti, da spodbudijo tamkajšnje gospodarstvo. Edini pričakovan dogodek v teh dneh je bilo znižanje referenčnih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB).
Delniški indeksi največjih evropskih borz so tako nadaljevali rast, med drugim tudi zaradi optimizma, da bi lahko nižje obrestne mere spodbudile šepajoče evropsko gospodarstvo. Indeks frankfurtske borze DAX se je do četrtkovega zaključka trgovanja okrepil za 1,1 odstotka, indeks FSTE v Londonu pa še za višjih 1,6 odstotka.
Toda trgovanje s terminskimi pogodbami je pokazalo, da so vlagatelji previdni glede hitrosti prihodnjega rahljanja denarne politike v Združenih državah Amerike. Ekonomski kazalniki kažejo, da je lokalno gospodarstvo še vedno odporno proti visokim obrestnim meram. Podatki o prodaji na drobno v septembru so presegli pričakovanja, prav tako podatki s trga dela. Ob nekoliko višji potrošniški inflaciji od napovedane vse skupaj ponazarja, da ameriško gospodarstvo ni niti blizu recesiji.
Zadržani optimizem
Borzni indeksi zato kažejo nekoliko bolj zadržan optimizem, saj se vlagatelji bojijo, da Federal Reserve (Fed) ne bo pripravljena tako hitro znižati obrestnih mer. Ameriški indeks S&P 500 je do konca četrtkovega trgovanja zrasel za pol odstotka, industrijski indeks Dow Jones za nekoliko višjih 0,9 odstotka, a tehnološki Nasdaq je zrasel le za 0,2 odstotka.
Azijske borze so najbolj občutljive na sporočila iz Kitajske in med njimi so v zadnjih dneh prevladala dobra nad slabimi. Zaskrbljenost glede stanja gospodarstva, predvsem v nepremičninskem sektorju, je prisilila kitajske oblasti, da so ponudile več sto milijard evrov vreden stimulacijski paket.
Bloomberg Adria
Objava je sprva dvignila razpoloženje vlagateljev, a je kasnejša negotovost o resničnem stanju kitajskega gospodarstva vseeno zavirala navdušenje. V petek objavljeni podatki so nekoliko potrdili, da razmere v drugem največjem gospodarstvu na svetu niso več tako živahne, kot so bile.
V tretjem četrtletju je kitajski bruto domači proizvod rasel najpočasneje od začetka leta 2023, torej je bil za 4,6 odstotka višji kot leto prej. Rast je nižja od ciljnih petih odstotkov, na katere rade računajo kitajske oblasti, a ker je bila številka dejansko višja od analitičnih napovedi, so se borzni indeksi odzvali pozitivno.
Delniški indeks šanghajske borze je v petek poskočil za 2,9 odstotka, hongkonški pa kar za 3,7 odstotka. Izjema na Daljnem vzhodu je bila Japonska. Tokijski indeks Nikkei 225 je v tednu dni zdrsnil za 1,2 odstotka.
Kiyoshi Ota/Bloomberg
Na trgu surovin so v petek dopoldne za sodček nafte brent trgovali po ceni blizu 74,50 dolarja, medtem ko je bil sod nafte WTI štiri dolarje cenejši. Strah, da bi Izrael lahko napadel iransko energetsko infrastrukturo, je v začetku tedna nekoliko popustil, kar je ceno nafte znižalo z več kot 78 dolarjev.
A potem ko je Izrael objavil, da je likvidiral vodjo Hamasa, je zaradi negotovosti glede morebitnih povračilnih ukrepov cena znova začela rasti. Ameriški predsednik Joe Biden je znova pozval k prekinitvi ognja v Gazi, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je dejal, da vojaške operacije "še niso zaključene".
Na ceno nafte so vplivale tudi informacije o solidni porabi v eni od največjih svetovnih porabnic, ZDA. Morebitna pospešitev gospodarske rasti na Kitajskem bi lahko povečala tudi povpraševanje. Toda Mednarodna agencija za energijo (IEA) je pred kratkim objavila, da bi lahko naraščajoča svetovna ponudba prihodnje leto povzročila znatne presežke na trgu.
Priljubljeno zlato in zatišje na kripto trgu
Geopolitične napetosti nekatere vlagatelje vedno preženejo v klasična varna naložbena zavetja, kot sta zlato in srebro. Močnejše povpraševanje je dvignilo ceno zlata na novo rekordno vrednost. V prvem delu oktobra se je z unčo zlata trgovalo okoli ravni 2.650 dolarjev, prejšnji teden pa je njena vrednost v nekem trenutku dosegla 2.710 dolarjev. V petek zjutraj so z zlatom trgovali po nekoliko nižjih 2.700 dolarjev za unčo.
Na trgu kriptovalut se kažejo znaki, da se mali vlagatelji še vedno izogibajo trgovanju, vsaj ko gre za najbolj priljubljeno kriptovaluto bitcoin. Medtem pa institucionalno povpraševanje ponovno potiska ceno proti rekordu. V petek zjutraj je bila cena bitcoina nekoliko nižja od 68 tisoč dolarjev, v prejšnjih osmih dneh pa je poskočila za skoraj 15 odstotkov. Rekordna vrednost bitcoina je bila 73.798 dolarjev.
XBTEUR:CUR
XBT-EUR Cross Rate
62.797,36 EUR
+1.003,16 +1,62%
Vrednost ob začetku trgovanja
61.794,89
Vrednost ob zaključku trgovanja
61.794,2
Letošnja donosnost
65,2072%
dnevni razpon
61.763,51 - 63.036,61
razpon pri 52 tednih
27.057,90 - 67.431,45
Kako kaže v regiji Adria?
Če se osredotočimo z globalnih trgov na borze v regiji, je navzoč tudi optimizem. Najbolj v zadnjih dneh na zagrebški borzi, tako da se je indeks Crobex 10 zvišal za več kot štiri odstotke. Na Ljubljanski borzi je bila rast nekoliko bolj zadržana in se je indeks SBI TOP okrepil za 1,6 odstotka, medtem ko je večina ostalih delniških indeksov v regiji zrasla za manj kot odstotek.
Optimizem so v Zagrebu znova poganjale delnice Končarja, proizvajalca električne opreme, predvsem transformatorjev, po katerih je v zelenem prehodu veliko povpraševanja. V Ljubljani so bili med vodilnimi vrednostni papirji Nove Ljubljanske banke in zavarovalnice Sava.
Bloomberg Adria
V Beogradu so prevladovale delnice Dunav osiguranja in Messer Tehnogas, v Skopju pa delnice Makedonijaturista in Komercijalne banke.
Razpoloženje na borzah bodo v naslednjih tednih zagotovo vsaj deloma krojili tudi četrtletni rezultati podjetij. Sezona objav poslovnih rezultatov se počasi segreva, prve objave pa so za zdaj večinoma v skladu s pričakovanji. Vlagatelji lahko le upajo, da bo tako tudi ostalo, saj se je kvota nepričakovanih dogodkov v zadnjih letih precej zapolnila. Finančni trgi so prek njih pokazali tolažilno stabilnost, vendar ne gre upati na izjemo, ki bi potrdila pravilo.
Kaj nas čaka ta teden
Ponedeljek, 21. oktober
- V Washingtonu bo potekalo letno srečanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.
- Banka Slovenije bo objavila četrtletne finančne račune.
- Surs bo objavil oktobrsko poročilo o presežnem primanjkljaju in dolgu.
- Surs bo objavil indekse cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih.
- Surs bo objavil statistiko stroškov dela za 2023.
- Na Kitajskem bodo objavili podatke o osnovni obrestni meri za posojila.
Torek, 22. oktober
- V Astani bo potekal vrh Brics, ki ga bo gostil ruski predsednik Vladimir Putin.
- Surs bo objavil plače zaposlenih pri pravnih osebah.
Sreda, 23. oktober
- Eurostat bo objavil potrošniško klimo v evrskem območju.
- O poslovnih rezultatih bodo poročali Boeing, Tesla in Deutsche Bank.
- Člani sveta ECB bodo govorili na konferenci v Washingtonu.
- Surs bo objavil mnenje potrošnikov.
- V ZDA bodo objavili statistiko o prodanih nepremičninah.
Četrtek, 24. oktober
- Objavljena bosta proizvodni in storitveni PMI za evro območje, ZDA in Združeno kraljestvo.
- V Južni Koreji bodo objavili podatke o BDP.
- Izvršni direktor in ustanovitelj Nvidie Jensen Huang bo govoril na dogodku v Indiji.
- V ZDA bodo objavili podatke o zahtevkih za brezposelnost.
Petek, 25. oktober
- Nemški inštitut Ifo bo objavil poslovno klimo.
- Surs bo objavil gospodarsko klimo in poslovne tendence.
.webp){kind=icon}
