Potencial IPO v regiji Adria: Veliko sanj, a malo dejanj

Na borzah v regiji Adria le redko vidimo prve javne ponudbe delnic (Initial Public Offering – IPO), a se v zadnjem času stvari počasi premikajo naprej. 

Kot je Bloomberg Adria izvedela iz dobro obveščenega vira, se je lastnik hrvaške trgovske verige Studenac, poljski investicijski sklad Enterprise Investors, odločil za sočasno kotacijo delnic na zagrebški in varšavski borzi.

Glavni analitik Bloomberga Adria Matteo Mošnja ocenjuje, da se vrednost Studenca giblje med 490 in 550 milijoni evrov, torej bi bila vrednost 100-odstotnega lastniškega deleža v kapitalu med 210 in 270 milijoni evrov ob upoštevanju stopnje neto dolga, ki je bila konec leta 2023 okoli 280 milijonov evrov, vključno z obveznostmi iz najema.

Prav tako je te dni investicijska družba Bosqar Invest, kot se od junija imenuje hrvaška skupina Mplus, ki je po novem tudi lastnica murskosoboške skupine Panvite, uspešno izvedla javno ponudbo delnic, s katero je zbrala 49,1, milijona evrov. Bosqar je sporočil, da je "pritegnila veliko zanimanje vlagateljev".

Poleg prejšnjih vlagateljev v javni ponudbi so se pojavili tudi nekaj slovenskih, Bosqar pa trdi, da je to "odraz zaupanja" v državo, v kateri delujejo od leta 2017. Bosqar bo s svežim kapitalom financiral prevzem slovenske skupine Panvita. 

Kaj pa v preostali regiji? Letos so post po šestih letih presekali na Ljubljanski borzi, kjer po novem kotira turistična družba Relax. Prav tako so novega borznega igralca dobili v Severni Makedoniji. Bodo lokalne borze privabile še kakšno podjetje?

Aktivnosti IPO v Evropi

Evropski trg prvih javnih ponudb delnic je po dveh letih mirovanja letos doživel najmočnejše polletje po bumu leta 2021. Glede na lansko prvo polletje je bila skupna vrednost evropskih IPO štirikrat večja, saj je dosegla 11,4 milijarde evrov. Po oceni svetovalnega podjetja PwC gre sicer za normalizacijo razmer.

Stara celina tokrat prednjači: dva največja IPO na svetovni ravni v prvem četrtletju (Galderma in Douglas) in v drugem četrtletju (Puig Brands in CVC Capital) sta bila na evropskih borzah. Več kot polovica od 10 največjih evropskih podjetij, ki se je odločila za izhod prek borze, je bila v portfelju skladov zasebnega kapitala (private equity – PE).

Da bi se za takšen izhid morda lahko odločilo tudi kakšno podjetje v regiji Adria, meni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in partner sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital Aleš Pustovrh. "Velika večina tehnoloških in hitro rastočih podjetij v regiji naredi izhod s prodajo (trade exit), teh pa je na vidiku kar nekaj," je dejal Pustovrh.

Sogovornik ima občutek, da imata tako Slovenija kot Hrvaška razmeroma zdravo jedro nekaj hitrorastočih tehnoloških podjetij, ki hitro rastejo na mednarodnih trgih in ki so zanimivi za takšne prevzeme. "Vendar pa nimam nobene informacije o tem, da bi kdo med njimi načrtoval vstop na borzo – in vsekakor ne na lokalne borze v regiji," je prepričan Pustovrh.

Lokalni samorog šele leta 2026 v IPO?

Možna izjema bi po njegovih besedah bila Infobip, ki ima potrjeno vrednotenje nad milijardo dolarjev in je torej lokalni samorog. "Morda bi lahko naredil IPO na ameriški borzi, kar verjetno pričakujejo tudi njihovi investitorji, ki prihajajo iz ZDA," meni Pustovrh.

Hrvaški Infobip, ki jo svojo zgodbo začel pisati v Vodnjanu, namreč želi pridobiti svež kapital, najverjetneje s prvo javno ponudbo delnic, ko bodo za to izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Sedež skupine je sicer v Londonu, kjer deluje podjetje Infobip Limited.

Hrvaško tehnološko podjetje, ki izdeluje klepetalne robote, je IPO napovedalo po uspešnem krogu financiranja leta 2021. "Podjetje bi lahko bilo pripravljeno na IPO v naslednjih 18 do 20 mesecih," je takrat za Bloomberg dejal glavni izvršni direktor Silvio Kutić.

A se napovedi za zdaj še niso uresničile. Hrvaški sestrski portal Bloomberg Adria je namreč poročal, da razmere še niso tako dobre, da bi družba izvedla javno ponudbo. "Glede na trenutna gospodarska gibanja verjamemo, da bi se to lahko zgodilo leta 2026," je napovedal Kurtić.

Kako gre novincu na Ljubljanski borzi?

V začetku junija je po šestih letih in trendu umikanja družb Ljubljanska borza dobila novega člana, turistično družbo Relax. "Za kotacijo smo se osredotočili predvsem zaradi lažjega pridobivanja finančnih virov v prihodnje," je takrat pojasnila predsednica upravnega odbora Relax Karmen Kosec. 

Po treh mesecih trgovanja je bilo z delnico opravljenih devet poslov, obseg prometa pa je dosegel 44.200 evrov. Delniška družba Relax je v letih med 2020 in 2023 imela negativen poslovni izid. Leta 2020 je ta znašal –91.268 evrov, leta 2021 –73.556 evrov ter leta 2022 –63.905 evrov.

Lani se je trend obrnil, saj so imeli slabih 120 tisoč evrov čistega poslovnega izida. Pozitivno so poslovali tudi v prvih šestih mesecih letos in ustvarili dobiček v višini 26.735 evrov na ravni delniške družbe, medtem ko je skupina imela 2,5 milijona evrov dobička. "Skupina načrtuje tudi rast poslovanja hčerinskih družb in doseganje prometa iz leta 2019," so navedli v polletnem poročilu.

Glavna dejavnost celotne skupine je turizem, pri čemer večina poslovanja poteka prek podrejene družbe Relax Turizem. Družba je specializirana predvsem za območje Jadrana in Sredozemlja, ponuja pa tudi nekatere druge destinacije.

Živahno na severnomakedonski borzi

Glede na razmere v regiji Adria pa je dokaj živahno na severnomakedonski borzi, katere največji delničar je zagrebška borza. Makedonsko podjetje Diners Club Macedonia namreč načrtuje IPO, postopek pa je trenutno v pripravi, poročajo severnomakedonski kolegi. Leta 2022 se je ta finančna družba preoblikovala v delniško družbo, takrat pa so sporočili, da je to korak v smeri prve javne ponudbe delnic in da želijo privabiti nove vlagatelje.

Božidar Jankoski, izvršni direktor Diners Cluba Makedonija, je poudaril, da je ta proces načrtovan in prihaja kot logičen naslednji korak, ki bo zagotovil prihodnji razvoj podjetja. "Podjetja morajo razumeti, da IPO podaljšuje sam obstoj podjetja," je dejal Jankoski.

Postopek poteka v sodelovanju z Makedonsko borzo, medtem ko podrobnosti ne želijo razkriti. "Z IPO si bomo zagotovili dodatno financiranje, s čimer bomo lahko zagotovili širitev poslovanja," je ocenil Jankoski.

To pa ni edino podjetje, ki želi na borzo. Borzni prvenec je v srednjeročni strategiji razvoja napovedalo še eno severnomakedonsko podjetje. Gre za farmacevtsko družbo Replek, ki želi financirati večjo naložbo.

Slovenski Dars po poti romunske Hidroelectrice?

Čeprav jugovzhodna Evropa ne slovi po številnih IPO na domačih borzah, pa je za odmeven IPO lani poskrbelo romunsko energetsko podjetje Hidroelectrica. Prva javna ponudba delnic je bila ocenjena na 1,6 milijarde evrov, šlo pa je za največji IPO v zgodovini borze v Bukarešti.

Podjetje velja za največjega proizvajalca električne energije v Romuniji ter eno največjih hidroelektrarn v Evropi. "Omenjeno podjetje je primer dobre prakse umika države iz podjetij in hkrati prebuditve borze," je v intervjuju za Bloomberg Adria poudarila tudi Anka Čadež, direktorica slovenske Agencije za trg vrednostnih papirjev. 

Da bi kaj takega rešilo tudi Ljubljansko borzo, je prepričan tudi zdaj že nekdanji prvi mož slovenske borze Aleš Ipavec. "Na ljubljanski borzni trg bi moral vstopiti državni Dars, in sicer z recimo 30 odstotki lastništva," je lani dejal Ipavec.

S takšno potezo bi se uresničila vladna strategija za razvoj kapitalskega trga do leta 2030, ki določa, da bi Ljubljanska borza dosegla status razvijajočega se trga (emerging market). Trenutno sicer spada med obrobne kapitalske trge (frontier market).

"Zgodovinsko gledano je bilo kotaciji pri nas tako malo, da jih lahko preštejemo na prste ene roke, to so res redke odločitve. Večinoma podjetja raje odhajajo na bolj likvidne tuje borzne parkete," ocenjuje analitik ACEX Tilen Šarlah. Tudi on ni seznanjen s kakšno novo kotacijo na Ljubljanski borzi.

Sanje slovenskega NGEN in hrvaškega Rimca

O podobni potezi razmišlja tudi Roman Bernard, soustanovitelj in direktor žirovniškega podjetja NGEN. "Podjetje želim pripeljati do točke, ko bomo lahko vrata odprli za vse, torej da postanemo delniška družba, ki bo dostopna tudi na borzi. Slovenija je premajhen trg, da bi lahko gradili našo zgodbo doma, želimo na evropski trg," je v intervjuju za Bloomberg Adria lani napovedal Bernard.

Letos načrtujejo prodajo povečati za 40 odstotkov, na 79 milijonov evrov, v treh letih pa bi radi prebili mejo milijarde evrov prihodkov. "V prihodnjih treh letih načrtujemo v Evropski uniji vložiti milijardo evrov. Da bi si omogočili širitev, razmišljamo, da bi nov kapital zbrali prek IPO," je za Časnik Finance znova poudaril Bernard.

Ali bi lahko kakšno podjetje kmalu prišlo na lokalne borze, smo vprašali tudi ustanovitelja in partnerja pri skladu tveganega kapitala South Central Ventures Jureta Mikuža. "Ker se ukvarjamo predvsem z družbami v zgodnejših fazah razvoja, težko ocenjujem, ali se bo katero med bolj zrelimi odločilo za IPO v kratkem. Bi si pa želeli, da bi bile borze v regiji bolj živahne," pravi Mikuž.

O borznem prvencu že nekaj let sanja tudi drugi hrvaški startup zvezdnik Mate Rimac, ki pa je lani tak čas vendarle priznal, da za borzo še ni pravi čas. "Trenutno me ne zanimajo tečaji delnic, bolj me zanima, kje bo moje podjetje čez nekaj let, kaj bomo lahko dosegli in presegli. Prišel bo čas za vstop na borzo, a smo trenutno finančno precej dobro pokriti," je dejal Rimac.

Tudi če se bodo odločili za ta korak, pa je – tako kot pri NGEN – malo verjetno, da se bodo odločili za Zagrebško borzo. Tam so od zadnjega IPO informacijsko-tehnološkega podjetja Špan minila tri leta. To je bilo sicer prvo domače IT-podjetje, ki je odšlo na borzo v zadnjih 18 letih.

V sodelovanju z Aleksandro Tomić.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar