Slovenska podjetja raje kot doma vlagajo v obnovljive vire energije na Hrvaškem

Slovenski vlagatelji Hrvaško prepoznavajo kot vse bolj privlačno državo za vlaganje v projekte obnovljivih virov energije. Medtem ko se hrvaška podjetja na domačem trgu soočajo z izzivi, slovenska podjetja, kot sta Petrol in Interenergo, prepoznavajo stabilne pravne okvire kot ključni dejavnik za uspešno vlaganje v obnovljive vire energije.

V današnjem poslovnem okolju je med številnimi podjetji opazen močan trend vlaganja v obnovljive vire energije. Ker se zavedajo pomena trajnosti, številna podjetja svoje strategije preusmerjajo k okolju prijaznejšim praksam, obnovljivi viri energije pa postajajo ključna sestavina teh pobud. Naložbe v sončne in vetrne elektrarne ter druge projekte obnovljivih virov ne prispevajo le k zmanjševanju ogljičnega odtisa, temveč pogosto zagotavljajo tudi dolgoročne gospodarske koristi.

Na Hrvaškem je opazen naraščajoči trend vlaganja slovenskih podjetij v projekte obnovljivih virov energije – v zadnjih letih smo priča gradnji številnih sončnih in vetrnih elektrarn.

Direktorica Slovenskega solarnega združenja Nina Hojnik je za Bloomberg Adria povedala, da glavni razlog za večjo prisotnost in zanimanje za hrvaški trg temelji na bogatih izkušnjah slovenskih podjetij v solarni panogi in iskanju novih tržnih priložnosti.

"Boljši pogoji na Hrvaškem niso razlog za večjo prisotnost investitorjev. Nasprotno, postopki na Hrvaškem so manj transparentni in podvrženi spremembam kot v Sloveniji. Pridobljene izkušnje, poglobljeno znanje in gospodarska rast so glavni gonilni dejavniki. V Sloveniji je na primer rekordno povpraševanje po samooskrbni sončni energiji, eksponentno pa je naraslo tudi število podjetij, ki izvajajo storitve, zato podjetja širijo svoje delovanje na druge trge, predvsem tam, kjer lahko delujejo kot zgodnji razvijalci in strokovnjaki. Obenem pričakujemo, da se bo ta trend sredi leta 2024 ustavil po odpravi mehanizma neto merjenja, ki trenutno poganja to rast," je po pogovoru s člani združenja povedala Hojnik.

Ker je konkurenca v Sloveniji močna in je vse več podjetij, ki v obnovljivih virih energije vidijo dobro poslovno priložnost, Hojnik pravi, da v Sloveniji prihaja do prezasedenosti omrežja in naraščanja števila zavrnjenih dovoljenj za priključitev na omrežje v stanovanjskem sektorju. "To je dobra priložnost (in potrebo) za slovenska podjetja, da razširijo svoje strokovno znanje in delovanje na hrvaškem trgu," je dejala.

Depositphotos

V skupini Petrol se s tem sicer ne strinjajo in pravijo, da jim jasne postopkovne smernice lajšajo vlaganja v obnovljive vire energije na Hrvaškem.

"Večina naših projektov je na Hrvaškem, ker je država bogata z naravnimi viri, hkrati pa je bila pred nekaj leti sprejeta strategija razvoja obnovljivih virov energije in s tem jasni postopki njihovega umeščanja v prostor. Hrvaški trg je strateškega pomena za skupino Petrol. V strategiji smo si zastavili cilj, da poleg širitve portfelja strank na področju proizvodnje energije in storitev energetskega prehoda vlagamo tudi v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov," so za Bloomberg Adria povedali v skupini Petrol in poudarili, da je Hrvaška zanje tudi ekonomsko donosna lokacija za gradnjo elektrarn.

Skupina Petrol je v bližini Šibenika zgradila vetrno elektrarno Glunča, ki je začela obratovati leta 2017. Z devetimi turbinami s skupno močjo 20,7 megavata na leto proizvede od 45 do 50 gigavatnih ur električne energije, kar zadostuje za potrebe 15 tisočih gospodinjstev. Leta 2021 je nato vetrna elektrarna Ljubač začela proizvajati električno energijo z instalirano močjo 32,4 megavata. Petrol se pri tem ne namerava ustaviti.

Poleg že delujočih vetrnih elektrarn Glunča in Ljubač je v zaključni fazi projekt gradnje ene največjih sončnih elektrarn v regiji.

V Petrolu pravijo, da v Sloveniji zaznavajo pozitivne premike na področju hitrejše gradnje elektrarn in imajo več razvojnih projektov v različnih fazah. V okviru projekta Petrol Green bodo do konca leta na prodajnih mestih postavili več kot 102 sončni elektrarni, do konca prihodnjega leta pa želijo opremiti vse prodajne površine, ki so primerne za postavitev solarnih panelov.

Po vzoru Slovenije si aktivno prizadevajo za širitev projekta na Hrvaškem, v prvi fazi želijo vključiti 20 primernih lokacij za postavitev solarnih panelov, pripravljajo pa tudi projekte v Srbiji in BiH.

Depositphotos

V Interenergu, slovenskem podjetju, specializiranem za obnovljive vire energije, niso preveč optimistični glede nadaljnjih naložb v obnovljive vire energije v Sloveniji, zato se jim Hrvaška zdi privlačnejša možnost.

Skupina Interenergo je na hrvaški trg vstopila leta 2020 s prevzemom vetrne elektrarne Orjak z nazivno močjo 10 megavatov. Poleg naštetega imajo danes na Hrvaškem še dva projekta – vetrno elektrarno Jasenice in sončno elektrarno Bukovica, ki so ju uradno odprli oktobra letos. Skupina Interenergo je letos na trg stopila tudi s ponudbo energetskih storitev in v partnerstvu z občino Jalžabet izvedla prvi tovrstni projekt, aktivno pa razvijajo nove.

"Kar dela Hrvaško zanimivo za investicije tujih podjetij, tudi slovenskih, je zagotovo urejen pravni okvir, ki postavalja jasna pravila in postopke ter tako spodbuja hitrejši in enostavnejši razvoj ter izvedbo omenjenih projektov. Gre za okolje, v katerem je vsekakor veliko lažje delati v primerjavi z državami, kjer ti predpisi niso v celoti vzpostavljeni, zato se podaljšuje izvajanje projektov," so poudarili.

FOTO: Interenergo

Čeprav nihče ne oporeka strokovnosti slovenskih podjetij v sončnem sektorju, je urejen pravni okvir pomemben dejavnik, zaradi katerega je Hrvaška izjemno privlačna destinacija za naložbe v projekte obnovljivih virov energije. Hrvaški zakoni o obnovljivih virih energije vlagateljem zagotavljajo varnost in predvidljivost, kar je v dinamičnem sektorju, kot je energetika, temeljnega pomena. Prav tako jasna postopkovna usmeritev olajša odločanje, zmanjša administrativne ovire in prispeva k hitrejšemu razvoju projektov.

Zaradi pomanjkanjeastabilnih in jasnih smernic v Sloveniji, kjer se soočajo s prezasedenostjo omrežja in vse večjim številom zavrnjenih dovoljenj, postaja hrvaški trg privlačen za slovenske vlagatelje. Hrvaška tako ni več le trg z naravnimi viri, ampak tudi kot okolje, ki zagotavlja zanesljive temelje za dolgoročne naložbe v panogi obnovljivih virov energije.