Slovenija se znova zadolžuje v dolarjih, obrestna mera pri petih odstotkih

Slovenija je prejšnji teden napovedala, da razmišlja o izdaji 10-letne obveznice, denominirano v dolarjih, in jo v torek uspešno izdala v višini milijarde dolarjev. "Povpraševanje investitorjev, ki je preseglo 3,8 milijarde ameriških dolarjev, dokazuje močno zaupanje institucionalnih investitorjev v Republiko Slovenijo," so sporočili z ministrstva za finance. Zahtevana donosnost do dospelosti se je oblikovala pri petih odstotkih, kar je 80 bazičnih točk nad referenčno 10-letno ameriško obveznico. 

Sprva so predvideli, da bo zahtevana donosnost za 100 bazičnih točk višja od zahtevane donosnosti ameriške 10-letne obveznice, je bilo razvidno iz Bloomberga. Ta trenutno kotira pri 4,28 odstotka. "Za namen ščitenja pred gibanjem tečaja ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, je bila v celotni vrednosti izdaje izvedena valutna zamenjava. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna z izdajo dolarske obveznice po valutni zamenjavi je 3,8 odstotka," so pojasnili na ministrstvu.

Zahtevana donosnost na slovensko desetletno obveznico, denominirano v evrih, je trenutno pri 3,46 odstotka.

Vrnitev na ameriški trg napovedovali dalj časa

Gre za tretjo izdajo obveznic v letošnjem letu in prvo izdajo v dolarjih po letu 2014. Slovenija kot članica evrskega območja financira skoraj izključno v evrih. Le 1,4 odstotka celotnega dolga je denominiranega v dolarjih, pri čemer gre za samo eno obveznico, ki zapade prihodnje leto. Izdana je bila z 5,25-odstotno obrestno mero.

V klicu za vlagatelje je generalni direktor Direktorata za zakladništvo Marjan Divjak pojasnil, da gre za izdajo v višini milijarde dolarjev. Pred desetletjem je šlo za izdajo v višini dobre pol milijarde dolarjev.

Da se na finančnem ministrstvu pogovarjajo o izdaji obveznice na ameriškem, kitajskem in japonskem trgu, je na regijski zeleni konferenci Regreen v organizaciji Bloomberg Adria razkril že minister Klemen Boštjančič. "Pri tem pa se še odločamo, ali bo šlo za zeleno obveznico. Vprašanje namreč je, koliko je projektov, ki jih lahko financiramo z zeleno obveznico," je bil takrat skeptičen Boštjančič.

A se za zeleno obveznico niso odločili. Kot je takrat pojasnil Boštjančič, obveznica, ki bo denominirana v dolarjih, verjetno ne bo trajnostna. "Ne glede na to, kakšna je splošna smer, je vrsta drugih projektov, ki ne dosegajo zelenega standarda," je povedal Boštjančič.

Kakšna so tveganja izdaje v tuji valuti?

Vlada ali podjetje se v tuji valuti zadolži iz različnih razlogov. Najpogosteje lahko tuji posojilodajalci ponudijo ugodnejše pogoje, a s tem pride tudi določeno tveganje. Ker je tuji dolg na splošno denominiran v valuti države izdajatelja, in ne v valuti posojilojemalca, lahko postane odplačevanje takšnega dolga ob morebitni oslabitvi gospodarstva države posojilojemalke še težje. 

"Gre pa predvsem za diverzifikacijo baze investitorjev v obveznice Republike Slovenije in za uravnavanje ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem po državnih vrednostnih papirjih, ki je v tem trenutku pod velikim pritiskom," je v intervjuju oktobra 2022 pojasnil Divjak. Kot je dodal, je treba tveganja, ki izhajajo iz izdaje obveznic v tujih valutah, upravljati.

"Pri takih izdajah izvršimo tako imenovano valutno zamenjavo, ki je sestavljena iz dveh obrestnih in ene ali dveh tako imenovanih baznih zamenjav. Denarni tokovi so znani v evrih. Glavnico, ki jo prejemamo v evrskem znesku, v evrskem znesku v isti višini vrnemo za poplačilo dolarskega dolga ne glede na gibanje tečaja med evrom in dolarjem. To je zelo enostaven opis operacije, ki pa je bistveno bolj zapletena. Upravljati je treba tudi s kreditnim tveganjem, ki izhaja iz takšne izpostavljenosti. Valutna zamenjava se sklene z investicijskimi bankami, ki ponujajo te storitve," je povedal Divjak.

Jeseni tudi na japonski dolžniški trg?

"Gre za razpršitev trgov, na katerih izdajamo obveznico. Letos jeseni bomo zelo verjetno prvič izdali tudi obveznico, denominirano v jenih. Kitajska bo na vrsti kasneje, tudi o tem se sicer že pogovarjamo. Na Japonskem bomo verjetno izdali zeleno obveznico, smo že v pogovorih z japonskimi investitorji," je konec maja napovedal minister. Kot je dodal, bodo japonski trg letos dejansko bolj preizkušali, če bi v prihodnjih letih šli tja po kakšno večjo izdajo.

"Motivacija za zadolževanje v deželi vzhajajočega sonca je običajno ugodnejša cena," meni glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez. Zato ga ne preseneča zanimanje držav srednje in vzhodne Evrope za samurajske obveznice.

Po mnenju analitikov Bloomberg Adria je zadolževanje s samurajskimi obveznicami zanimivo za vse države v regiji Adria, kljub temu pa je na svetu veliko več vlagateljev, ki so pripravljeni vpisati obveznice držav v valutah, kot sta ameriški dolar in evro, kot pa v jenih. "Na svetovnih trgih se namreč na leto izda približno sedemkrat več obveznic v evrih kot v jenih.

Dolarski trg je še bolj likviden, saj je izdanih celo desetkrat več obveznic v dolarjih kot v jenih," navajajo analitiki. To poenostavljeno pomeni, da evropske države pri zadolževanju v jenih nimajo toliko možnosti kot pri zadolževanju v evrih ali dolarjih. 

Boštjančič zahteva likvidnost

Slovenija je pred kratkim izdala tudi inflacijsko obveznico. "V zadnjih treh letih smo bili priče dveh kriz, tudi nove krize bodo prišle, zato sem kot minister zahteval likvidnost," je takrat razloge za tako obširno zadolževanje Slovenije navedel Boštjančič. Prav zato Slovenija ves čas ohranja visoka likvidnost. Zdaj jo bodo sicer nekoliko zmanjšali, ker trenutno ni potrebe po ohranjanju tako visoke ravni.

"Te izdaje vplivajo tudi na sekundarni trg, slovenske obveznice so manj likvidne, ker so izdaje manjšega obsega, zato so manj ugodne za investitorje. Prav zato smo se odločili za razpršitev trgov, da imamo te potencialne možnosti. Trenutno tako povečanje likvidnosti ni nujno potrebno," je rekel Boštjančič. 

Dopolnjeno z informacijo o obsegu same izdaje.

Dopolnjeno 8. septembra ob 9:30 z informacijami o bankah, ki so dobile mandat za preveranje zanimanja med vlagatelji. 

Dopolnjeno 12. septembra z informacijo o razponu zahtevane donosnosti.

Dopolnjeno 13. septembra z višino obrestne mere in komentarjem analitikov Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar