.webp){kind=icon}
Kitajske delnice v današnjem trgovanju nadaljujejo včerajšnjo rast, saj so ob koncu tedna oblasti v državi napovedale nove ukrepe za pomoč gospodarstvu.
Osrednji kitajski indeks Shanghai Composite je pridobil 1,15 odstotka vrednosti, indeks CSI 300 pa 1,1 odstotka uro in pol pred zaprtjem borz. V Hongkongu je indeks Hang Seng pridobil dobra dva odstotka, podindeks kitajskih delnic na hongkonški borzi (Hang Seng China Enterprise Index) pa 2,28 odstotka dve uri in pol pred koncem trgovanja.
Nedeljske odločitve državnih organov so med drugim vključevale prvi rez v državnih dajatvah (stamp duty) od leta 2008 in omejitve prodaje delnic večjim delničarjem. Sledila je več kot petodstotna rast borznih indeksov v prvih urah ponedeljkovega trgovanja, nato pa se je umirila.
Trenutne politične poteze so "dober začetek v smislu ponovne vzpostavitve zaupanja, vendar so nezadostne" v smislu določanja tržne smeri, je v intervjuju za Bloomberg TV dejala Winnie Wu, kitajska kapitalska strateginja pri Bank of America. "Vlagatelje v osnovi skrbi gospodarstvo. Gre za temeljne težave v lastnini, v financiranju lokalnih vlad, zasebnem sektorju, zaposlovanju."
Gospodarski obeti Kitajske ne kažejo znakov izboljšanja, analitiki pa so zmanjšali svoja pričakovanja glede okrevanja države, cen in trgovine. Sodeč po napovedih, se bo bruto domači proizvod (BDP) leta 2023 povečal za 5,1 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom glede na mediano ocen v zadnji raziskavi Bloomberga. To je manj od prejšnjih pričakovanj v višini 5,2 odstotka.
Znižanje napovedi je delno mogoče pripisati nižjim projekcijam rasti v tretjem četrtletju: BDP naj bi se od julija do septembra povečal za 4,4 odstotka v primerjavi z letom prej, kar je manj od prejšnjih pričakovanj (4,6 odstotka).
V zelenem so končali tudi drugi pomembnejši indeksi v Aziji. Na Japonskem je osrednji indeks Nikkei 225 uro pred koncem trgovanja pridobil 0,33 odstotka vrednosti, rastejo tudi indeksi v Južni Koreji, na Tajvanu in v Avstraliji.
Včerajšnje trgovanje so z rastjo sklenili borzni indeksi v Združenih državah Amerike (ZDA). S&P 500 je pridobil 0,63 odstotka, industrijski indeks Dow Jones 0,62 odstotka, tehnološko obarvani Nasdaq pa 0,84 odstotka. Avgust bo sicer po vsej verjetnosti najslabši mesec leta za S&P 500, potem ko je v petek prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell dejal, da so bankirji "pripravljeni ohraniti obrestne mere višje za dlje časa, če bo to treba".
Cene surove nafte se niso pomembno spremenile: za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) je treba odšteti okoli 80 dolarjev, za nafto brent pa 84 dolarjev. Bitcoin je pridobil 0,3 odstotka in trguje tik nad vrednostjo 26 tisoč dolarjev za digitalni kovanec.
