Brodnjak, NLB: 'Za nakup delnic NLB sem najel dolgoročno posojilo'

Prvi mož največje banke pri nas Blaž Brodnjak je v intervjuju za finančni podcast Money-How med drugim povedal, da bi bilo glede na majhnost slovenskega trga povsem dovolj, če bi imeli šest bank. Energetska kriza, ki jo sam poimenuje tretja svetovna vojna, in višje obrestne mere bodo po njegovih besedah večji izziv za manjše banke. Zakaj je Nova Ljubljanska banka (NLB) izdala nove podrejene obveznice in ali bo NLB zajahala val kripta? Objavljamo top šest vprašanj iz pogovora.

1. Zakaj mladi podjetniki hitijo na tuje borze in selijo sedeže v tujino?

Eden od razlogov je nerazvitost domačega kapitalskega trga, drugi pa morda visoki davki. Slovenci nismo ekstremni bogati; ni Slovenca, ki bi bil vreden več kot milijardo. Nekdo, ki ima nekaj tisoč evrov plače, že velja za bogatega in ga je treba dodatno obdavčiti. Poleg tega imamo delo že tako visoko obdavčeno, če ne celo najbolj na svetu. Ob tem je nova davčna novela klofuta najambicioznejšim v državi. Polovična obdavčitev pri 75 tisoč evrih bruto na leto – to je sporočilo vsem najambicioznejšim: Izselite se. Na Hrvaškem je neto izplačilo moje plače 41 odstotkov višje in Zagreb je lepo mesto, ki je le eno uro stran. Pri svojih letih o selitvi ne razmišljam, mladi ljudje pa zagotovo.

2. NLB je izdala novo serijo podrejenih obveznic brez končnega roka zapadlosti, prvih deset let pa naj bi se obrestovale po 9,72 odstotka letno. Zakaj?

Ta papir je hibrid, ker je na eni strani podrejena obveznica, hkrati pa banki zagotavlja kapital. Daje ekvivalenten status kapitalu in sprošča poslovno sposobnost, formalno pa je obveznica. Zato je tudi cenovno umeščena nekaj nad klasično obveznico in pod kapital. Ali so te obrestne ravni ob desetodstotni inflaciji visoke? Če ti nekdo na dolgi rok zagotovi kapital, je to preveč? Ker gre za inštrument kapitalske narave, smo mi s tem zadovoljni. Seveda bi si želeli, da bi bila obrestna mera nižja – in lani bi bila nižja, ampak lani smo imeli negativne obrestne mere.

3. Ali razmišljate o tem, da bi se usedli na kripto vlak?

Ne, mi želimo delovati kot mentor, zato ne bomo ponujali stvari, ki imajo dnevno volatilnost do 30 odstotkov. Menim celo, da bi morale biti takšne stvari za fizične osebe prepovedane. Na tovrstno premoženje namreč nimajo nobenega vpliva. Zame to niti ni premoženje, ampak je le zapis v sistemu, za katerim ni niti realne substance niti obljube suverenega izdajatelja denarja. Lahko špekuliraš, da bo to nekoč nadomestna valuta, ampak to niti ni valuta, ker ni hranilec vrednosti.

4. Obeta se združitev OTP in SKB, tudi NKBM. Koliko bank bi potreboval slovenski trg?

Mi smo dvomilijonska država – to je eno mesto Dunaj – s tretjino kupne moči mesta Dunaj. Šest bank bi bilo dovolj in še vedno bi imeli dovolj veliko konkurenčnost. To bo povedal čas. Banke bodo pod velikim pritiskom rezultatov, če bodo začele omejevati kreditno dejavnost, zato bodo imele pritiske na stroškovni strani. Še zlasti bodo problem minimalne plače. Težko je tekmovati z velikim konkurentom; to so tržne zakonitosti.

5. Bančniki o krizah neradi govorijo, ampak vseeno – ali se nam obeta nova bančna kriza?

Banke so ustrezno kapitalizirane, večji problem bo zaradi energetske krize v industriji. Trenutno imamo svetovno vojno; niso slovenski podjetniki kar naenkrat postali nekonkurenčni. Evropski industriji se je zgodilo, da imamo svetovno vojno z jasnimi nameni, da se destabilizira evropsko industrijo. Ne smemo biti naivni, dogaja se pritisk s strani Rusije, ki koristi tako Kitajski kot ZDA.

6. Kakšen je vaš naložbeni portfelj? Aktivno kupujete delnice NLB. Prejeli boste 8.500 evrov bruto dividend. Zakaj investirate v te delnice?

Primarno vlagam v delnice NLB, vsake toliko časa kupim sto lotov delnic. V ta namen sem najel celo dolgoročno posojilo, ker nisem imel dovolj prihrankov. Vlagam v NLB, ker v to zgodbo verjamem. Če ne verjameš v svoje podjetje, kako naj verjamejo drugi? Vsake toliko časa bom še vedno vlagal v naše podjetje.

Nekaj sredstev imam za razpršitev tudi v investicijskih skladih. V zadnjem obdobju veliko vlagam tudi v kmetijska zemljišča v Halozah, kjer kupujem pašnike, njive, vinograde predvsem za prehransko samooskrbo. Če bo prišlo do večjih težav, bomo mi in širša družina preživeli. S tem se ne ukvarjam sam, jaz sem bolj v vlogi pokrovitelja družinskega projekta, moj brat pa je nosilec projekta.