Kako so lani poslovale banke v Sloveniji?

Leto 2022 je bilo v številnih pogledih eno težjih poslovnih let za marsikatero panogo. O negotovih razmerah poročajo tudi banke, ki so prisotne pri nas. A to je daleč od let, ko so imele banke v bilancah rdeče številke. "Poslovanje v letu 2022 je zaznamovala velika negotovost v mednarodnem okolju. Poleg razmer na energetskih trgih sta med pomembnimi tveganji tudi dolgotrajnejša povišana inflacija ter obseg in vpliv zaostrovanja denarne politike," v letnem poročilu za lansko leto ugotavlja Intesa Sanpaolo.

Vse v Sloveniji prisotne banke, za katere so javno že objavljena poročila za lansko leto, so leto 2022 končale s čistim dobičkom. Pogledali smo poslovne rezultate osmih bank, ki so lani poslovale v Sloveniji. Primerjali smo jih po več kazalnikih, in sicer prihodkih (tako obrestnih kot opravninah), čistem poslovnem izidu ter po obsegu posojil in depozitov v lanskem letu. Na koncu smo pogledali še, katera ima največ poslovalnic v državi. Kazalnike smo primerjali za matične družbe in ne na ravni skupine, saj te vključujejo tudi nekatere druge poslovne divizije, recimo lizing. Izkazalo se je, da lestvica glede na ustvarjen čisti dobiček skoraj popolnoma sledi lestvici bank glede na njihovo bilančno vsoto, le Unicredit Banka Slovenija je po dobičku prehitela Inteso Sanpaolo.

V prihodnjem letu lahko sicer na lestvici pričakujemo tudi spremembe: medtem ko je skupina Nova Ljubljanska banka (NLB) lani prevzela banko Sberbank in jo preimenovala v N Bank, je v letu dni pričakovati končanje sicer kompleksne združitve Nove KBM in SKB pod okriljem OTP.

Čeprav je med bankami daleč največji čisti dobiček beležila NLB (v višini 159 milijonov evrov), je bil ta skoraj 50 milijonov nižji kot leto pred tem. Po ustvarjenem rezultatu pod črto je sledila Nova KBM, ki ga je na letni ravni okrepila na 115 milijonov evrov. Ostale banke so beležile precej nižje dobičke kot vodilni banki na trgu, SKB Banka približno pol manjšega kot Nova KBM.

Tudi pri čistih obrestih in opravninah sta bili lani najuspešnejši NLB in Nova KBM. Ob tem so v Novi KBM v letnem poročilu izpostavili, da so se prihodki od obresti povečali za petino, medtem ko so odhodki od obresti narasli za
22 odstotkov, kar je dvignilo rast čistih obresti na 19,6 odstotka. "K rasti čistih obresti je prispevala predvsem hitrejša rast aktivnih obrestnih mer od pasivnih," so dodali. Poročali smo že, da depozitne mere pri nas rastejo le počasi.

Zaradi predčasnih poplačil kreditov rast opravnin

Glavnina bank je bila zadržana pri dvigu depozitnih obrestnih mer, zato se je delež vlog na vpogled dodatno okrepil. "Višji dobiček bank v primerjavi z letom 2021 je posledica rasti neto obrestnih prihodkov in neto neobrestnih prihodkov ob zmernem zvišanju operativnih stroškov. Kapitalski položaj in likvidnost slovenskega bančnega sistema kljub znižanju nekaterih indikatorjev ostajata ustrezna," ugotavljajo v Intesi Sanpaolo.

Največja generatorja opravnin še naprej ostajata upravljanje z bančnimi računi in plačilni promet, ki skupaj ustvarita 66 odstotkov prihodkov od opravnin, so v letnem poročilu zapisali v SKB. Postopno prehajanje na paketno upravljanje računov, ki v enotni ceni poleg vodenja računa vključuje tudi druge bančne storitve, pozitivno vpliva na rast prihodkov iz naslova računov, vendar gre dejansko le za preusmeritev prihodkov med produkti. Je pa na rast prihodkov iz opravnin pozitivno vplival večji obseg plačnih poslov. "Zaradi nizkih obrestnih mer je prihajalo tudi do predčasnih poplačil starih kreditov, kar je generiralo dodatne prihodke iz opravnin," so dodali.

Ob tem v Novi KBM še opažajo, da se je povpraševanje po kreditih lani ponovno nekoliko povečalo v primerjavi s predhodnim letom, kar velja predvsem za kratkoročne kredite z namenom financiranja obratnih sredstev. Povpraševanje po večjih investicijskih vlaganjih se je enako kot v zadnjih dveh letih nekoliko zmanjšalo; opaziti je odlašanje načrtovanih večjih investicij.

Trenutne gospodarske razmere namreč narekujejo napovedi počasne rasti, vztrajnih inflacijskih pritiskov in zviševanja obrestnih mer. Na tej podlagi v letu 2023 v NLB pričakujejo počasnejšo rast kreditiranja v vseh segmentih.

NLB je imela konec lanskega leta največjo razliko med neto krediti in depoziti, delež kreditov v depozitih je dosegel 55,2 odstotka, medtem ko je pri Unicreditu pri 80,7 odstotka, pri N Banki pa že pri 95,7 odstotka. V Intesi Sanpaolo medtem opažajo visoko rast obeh postavk; medtem ko so pri kreditih beležili 9,4-odstotno rast, so se depoziti komitentov povečali za 15 odsototkov.

Kdo stavi na osebni stik?

Če se banke pri večini kazalnikov bolj ali manj razporedijo po približno enaki lestvici, pa ena izstopa – število poslovalnic v državi. Medtem ko je NLB v minulih letih občutno krčila število poslovalnic, pa na osebni stik stavi Deželna banka Slovenije, ki ima celo nekaj več poslovalnic kot NLB. Medtem ko Deželna banka, ki ima med obravnavanimi najmanjšo bilančno vsoto, stavi na večjo prisotnost na podeželju, je prav tam NLB v zadnjih letih zaprla več poslovalnic in se osredotočila na digitalno poslovanje.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar