Letos je eno najslabših polletij na borzi, saj je večina svetovnih delniških indeksov zabeležila dvomestne upade. Letošnje prvo polletje je celo eno najmanj donosnih v zadnjih desetih letih.
Kaj nas čaka v drugi polovici leta?
"Za drugo polovico se vsaj na začetku še vedno pričakuje precej turbulentno dogajanje; ne toliko zaradi visoke inflacije, za katero se pričakuje, da bo končno popustila, temveč predvsem zaradi bojazni vpliva visokih obrestnih mer na gospodarstvo oziroma zelo verjetne recesije," komentira Nikola Maljković, analitik s trgovalne platforme Optimtrader. Dodaja, da so potrošniki vidno zmanjšali povpraševanje po dobrinah, na kar so jih že opozorila mnoga podjetja. "Zato bo kratkoročno zelo pomembno spremljati sezono objav poslovnih rezultatov podjetij in odzive vlagateljev."
Preberi še
Na borzi ob polletju z glavobolom in dvomestnimi pocenitvami
Upadom na delniških trgih so najbolj botrovali splošno ohlajanje gospodarstva, naraščajoča inflacija in še trajajoča vojna v Ukrajini.
04.07.2022
Če bodo podjetja objavila slabe napovedi, bo veliko slabih novic že vračunanih v trenutne borzne tečajnice. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo še dodaten padec največjih svetovnih indeksov, in sicer vse od deset do 15 odstotkov, pravi Maljković.
Slabši kot bodo rezultati in napovedi, večja bo verjetnost, da bodo centralne banke ustavile nove dvige obrestnih mer. Tako se bo verjetno znižala tudi inflacija, kar na koncu lahko privede do višjih cen delnic in obveznic. Ravno zato v zadnjem četrtletju lahko pride do stabilizacije na finančnih trgih in posledično tudi do rasti, še razmišlja.
"Največja neznanka ostaja inflacija," meni Blaž Angel iz NLB Skladi. Po napovedih centralnih bank bi se ta morala umiriti, hkrati pa se ne pričakuje večja recesija. Vendar vse to velja ob predpostavki, da se razmere v Ukrajini ne bodo poslabšale in da bo Kitajska našla nove rešitve v boju proti covidu-19. "Ukrepi le z zapiranjem gospodarstva to zimo ne bodo uspešni pri tako kužnih variantah, kot je omikron," še dodaja.
Do konca leta je pričakovati tudi velike razlike med panogami, saj bodo predvsem v delovno intenzivnih panogah stroški zaradi rasti plač višji. Poleg tega bodo višji tudi stroški surovin. "Lahko se zgodi, da bodo ta negativna presenečenja predstavljala veliko tveganje v drugem polletju," dodaja.
Po drugi strani je večina tveganj že znana in s tem že vključena v borzne tečaje, kar kažejo tudi upadi tečajev v prvi polovici leta. "Težko namreč v kratkem pričakujemo še eno tako veliko presenečenje, kot je izbruh nove pandemije ali vojaški konflikt," zaključuje Angel.