.webp){kind=icon}
Velika večina svetovnih borznih indeksov je letos zabeležila dvomestni upad. Od večjih indeksov je najbolj upadel ameriškega indeks Nasdaq, in sicer za kar 29 odstotkov. Upadom so verjetno najbolj botrovali splošno ohlajanje gospodarstva, naraščajoča inflacija in še trajajoča vojna v Ukrajini.
"Zelo malo analitikov in vlagateljev je pričakovalo takšen razplet v letošnjem prvem polletju, saj smo lani na delniških trgih zabeležili eno bolj donosnih let brez večje nihajnosti," komentira analitik pri trgovalni platformi Optimtrader Nikola Maljković. Ob napadu na Ukrajino in vztrajno povišani inflaciji premiki na finančnih trgih niso bili več presenečenje, še dodaja.
Ameriški indeksi letos za petino nižje
Ameriški indeks S&P 500, ki spremlja 500 t. i. bluechipov, je v prvem polletju doživel največji upad v zadnjih 50 letih. V letošnjem drugem četrtletju je upadel za več kot 16 odstotkov, kar je največji četrtletni upad od marca 2020. Z 20-odstotnim upadom tečaja smo junija po 13 letih bikovskega trenda vstopili v medvedji trend.
Preberi še
Kako viharna bo druga polovica leta na borzi?
Številna tveganja so v delniških tečajih že vračunana, lahko se zgodi še kakšno presenečenje.
04.07.2022
Vrednost indeksa S&P 500 je bila v prvi polovici leta v preteklem desetletju vedno pozitivna - z izjemo leta 2020, ko je marca vlagatelje presenetil covid-19, ki je povzročil upad tečaja za kar 35 odstotkov. Pod črto pa je indeks takrat v prvi polovici leta upadel le za 4,04 odstotka. V zadnjem desetletju je v prvem polletju posameznega leta indeks v povprečju narasel za 6,75 odstotka.
Zgodovinsko gledano je povezava med prvim in drugim polletjem z vidika rasti oziroma upada indeksa težko dokazljiva. V prvi polovici leta 1971 je na primer indeks S&P 500 upadel za 21 odstotkov, v drugi polovici pa je sledil 27-odstotni odboj.
Če se osredotočimo na posamezne delnice, so bili upadi lahko še večji. Vlagatelje v tehnološke delnice je denimo letos presenetil močan upad vrednosti nekaterih velikanov. Takšen primer je podjetje Peleton Interactive, ki ponuja platformo za rekreacijo s sobnimi kolesi in tekalnimi stezami. Delnica podjetja se je letos pocenila za 74 odstotkov. Delnica Netflixa, ki ponuja pretočne video vsebine, je v pol leta izgubila 71 odstotkov vrednosti. Tudi drugi tehnološki giganti, še zlasti s področja spletne trgovine, so letos utrpeli več kot 50-odstotne upade. Razloge za tako dramatične upade gre iskati predvsem v slabših poslovnih rezultatih.
Tudi nemški borzni trg letos za petino nižje
Padec nemškega borznega indeksa DAX je v prvem polletju največji po letu 2008. V prvi polovici leta je najbolj upadla vrednost delnic podjetij Zalando in Delivery Hero, obeh za 65 odstotkov. Kot zanimivost omenimo, da sta tudi Puma in Adidas letos izgubljala vrednost, prvi 41 odstotkov, drugi pa 33 odstotkov. Tudi nemško gospodarstvo se ohlaja. Prvič v 30 letih ima Nemčija zunanjetrgovinski primankljaj.
Tudi azijski trgi v rdečih številkah
Kitajski indeks Shangai Composite in japonski Nikkei 225 sta v prvi polovici letošnjega leta obarvana rdeče; prvi je letos upadel za 6,4 odstotka, drugi za 9,2 odstotka (v lokalni valuti).
Upadi tečajev kitajskih delnic so predvsem posledica posega kitajskih oblasti v nekatere od največjih tehnoloških in nepremičninskih podjetij. Kot zanimivost omenimo, da je delnica podjetja Alibaba, ki sodi med največje in najprepoznavnejše trgovce, z vrha oktobra 2020 padla za 60 odstotkov.
Nafta gor, zlato dol
Čeprav so indeksi obarvani rdeče, je na trgu surovin popolnoma drugačna situacija. Cena za 159-litrski sodček tako severnomorske (brent) kot zahodnoteksaške (WTI) nafte se je samo letos okrepila za 46 odstotkov. Višja cena črnega zlata je v večji meri posledica vojne v Ukrajini, pa tudi zagona gospodarstva po kovidnem letu.
Čeprav se večina sveta sooča z rekordno visoko inflacijo, zlato, ki pregovorno velja za varno zatočišče pred višjo inflacijo, ni blestelo. Trenutno 31,1-gramska unča zlata na borzi kotira pri dobrih 1.800 dolarjih. Letos je cena zlata celo upadla za 1,1 odstotka in je praktično na izhodišču z začetka leta.
Potop kriptovalut
Tudi kriptovlagatelji so v letošnjem letu doživeli hladen tuš. Vrednost bitcoina je letos upadla za skoraj 60 odstotkov, na skoraj 20 tisočakov. Podobno je tudi pri drugih kovancih; še posebej dramatična je situacija pri tistih, ki po tržni vrednosti ne sodijo med največje. Ekstremen primer je kovanec terra (LUNA), ki je v nekem trenutku sodil med deset največjih kovancev na trgu, letos pa je izgubil praktično vso vrednost.
Kaj pa v drugem polčasu?
Prvi polčas je bil porazen, v drugem polčasu pa analitiki napovedujejo turbulentno in nihajno leto. Več o tem pišemo TU.
