Kljub nedavnim bančnim pretresom so delniški indeksi prvo četrtletje zaključili v zelenem. Vseameriški indeks S&P 500 je od najnižje vrednosti 13. marca pridobil že dobrih 6,5 odstotka. Drugače je pri indeksih, ki sledijo zgolj bančnemu sektorju. Ti so – z izjemo evropskega – nižji kot na začetku leta, ko so banke zaradi naraščanja obrestnih mer veljale za zmagovalni sektor.
Zvišanje obrestnih mer je bilo glavno gonilo lanskega porasta neto obrestnih prihodkov bank in posledično njihovih rekordnih dobičkov. To je bil tudi ključni razlog za rast delnic evropskih in ameriških bank. Na krilih poslovnih rezultatov je bančni indeks v okviru Euro Stoxx od začetka leta do 9. marca pridobil skoraj četrtino vrednosti. Že dva dni kasneje pa so bančne domine začele padati na drugi strani Atlantika, saj je delnica ameriške banke Sillicon Valley Bank (SVB) v enem dnevu izgubila 60 odstotkov vrednosti.
Potem se je pod pritiskom znašla delnica švicarske banke Credit Suisse, ki se je pocenila za nekaj manj kot 30 odstotkov. Vlagatelje je namreč skrbelo, da bo banka doživela podobno usodo kot SVB v Združenih državah Amerike (ZDA), katere poslovanje so zaradi velikih težav z likvidnostjo prevzeli regulatorji. To se je tudi zgodilo, saj je drugo največjo švicarsko banko prevzel konkurent UBS.
Preberi še
S predzadnjega mesta v Evropi v razvoj trga kapitala: 'Glasba za ušesa'
'Ne leve ne desne vlade ne vedo, kaj početi s trgom kapitala,' ocenjuje profesor Bogomir Kovač.
27.03.2023
Nafta in plin stranska poraženca nezaupanja v bančni sektor
Cene nafte so upadle na najnižje ravni od konca leta 2021.
20.03.2023
Borzni zmagovalci začetka 2023? Banke, seveda
Bančni indeks v okviru Euro Stoxx je od začetka leta pridobil skoraj četrtino vrednosti.
08.03.2023
Indeks Eurostoxx Banks, ki vključuje delnice največjih evropskih bank, je v enem tednu izgubil dobrih 11 odstotkov vrednosti, ameriški indeks S&P 500 Banks pa je izgubil okrog 17 odstotkov in 24. marca dosegel dno. Od takrat oba pridobivata vrednost, Eurostoxx Banks je zrasel za skoraj osem odstotkov, S&P 500 Banks pa je pridobil 4,6 odstotka.
"Bančni pretresi so se zgodili zaradi pomanjkanja zaupanja. Bančni sistem je zgrajen na zaupanju, če tega ni, se zgodijo slabe stvari," je za Bloomberg TV povedal kolumnist in svetovalec zavarovalnice Allianz Mohamed El-Erian. Kot je zatrdil, to ni leto 2008, ko so se stvari ustavile v trenutku. "Zdaj ni tako. Če izgubiš zaupanje v banko, ga je zelo težko pridobiti nazaj. V enem tednu je izginila druga največja švicarska banka. Stvari se spreminjajo z zvočno hitrostjo," je poudaril El-Erian.
Presenečenje: V prvem četrtletju z največjo rastjo tehnološki sektor
Kljub nenadnemu nezaupanju v bančni sektor so vlagatelji svoje strahove hitro potlačili. Borzni indeksi so tako hitro nadaljevali z rastjo – kot da se nič ne bi zgodilo. "Ena največjih enigem v nedavnem odzivu trga na bančniški sistemski stres je odpornost ameriških delnic," je med drugim zapisal analitik Goldman Sachsa Dominic Wilson.
Največjo rast je v prvem četrtletju leta zabeležil tehnološki indeks Nasdaq 100, ki je zrasel za več kot petino. To je tudi njegov najboljši rezultat v prvem četrtletju od leta 2012 – trend, ki ga je predvidelo le malo borznih mačkov.
Vseameriški indeks S&P 500 je od začetka leta pridobil sedem odstotkov – mnogo manj kot evropski indeks Eurostoxx 50, ki je od začetka leta višje za 14 odstotkov. Prav vse večje borze v Evropi so četrtletje zaključile v zelenem. Med evropskimi borznimi indeksi so od začetka leta največ pridobili italijanski, ruski, slovenski in francoski, pri čemer se ljubljanski SBITOP po donosnosti uvršča na deveto mesto na svetu. Med družbami, ki so vključene v indeks Ljubljanske borze, je od začetka leta največ pridobila delnica Krke, in sicer več kot tretjino vrednosti.
Po mnenju analitikov je bančna kriza v bistvu povzročila, da je ameriška centralna banka Fed previdneje pristopila k svoji politiki zaostrovanja obrestnih mer. Da se je na borze vrnilo zaupanje, je pripomogla tudi odločitev o zavarovanju depozitov pri SVB.
Tudi Evropske centralne banke (ECB) pretresi v bančnem sektorju niso vrgli z začrtane poti. Očitno so z novim dvigom za 50 bazičnih točk zadovoljili pričakovanja vlagateljev, potolažili pa so jih tudi z besedami, da ne bodo iskali kompromisov med stabilnostjo cen in finančno stabilnostjo. "Imamo veliko orodij, da po potrebi zagotovimo likvidnostno podporo finančnemu sistemu in ohranimo nemoten potek denarne politike," je povedala prva dama ECB Christine Lagarde.