Borzni zmagovalci začetka 2023? Banke, seveda

Zvišanje obrestnih mer je bilo glavno gonilo za lanski porast neto obrestnih prihodkov bank in posledično njihove rekordne dobičke. Približno tri četrtine evropskih bank so doslej objavile rezultate za leto 2022; v povprečju so ocene analitikov glede dobička pred obdavčitvijo presegle za približno 13 odstotkov, je poročal Bloomberg. To je tudi ključni razlog za rast delnic evropskih bank – bančni indeks v okviru Euro Stoxx je od začetka leta pridobil skoraj četrtino vrednosti. 

Evropske banke so bile še leta po finančni krizi obremenjene s slabimi posojili, potem pa je prišel nov udarec – obrestne mere so upadle v negativno območje. S tem so se občutno znižali obrestni prihodki bank, negativnih obrestnih mer pa niso mogle prenesti na svoje stranke. Z dvigom obrestnih mer v lanskem letu so se spremenili tudi obeti glede dobička. Ker banke tudi ob znižanju obrestnih mer teh niso takoj prenesle na komitente, tudi zdaj, ko rastejo v korist bank, obresti na depozite v večini še niso dvignile. 

Bum dobičkov, previdno z načrti

Največji italijanski banki Unicredit in Intesa Sanpaolo sta v četrtem četrtletju lani poročali o letni rasti neto obrestnih prihodkov za več kot 40 odstotkov, pri čemer je bila rast v celotnem sektorju okrog 30-odstotna, je poročal Bloomberg. Posledično je dobiček na delnico (EPS) bank v območju evra poskočil na najvišjo vrednost od svetovne finančne krize leta 2008. Glede na to, da Evropska centralna banka (ECB) nekoliko zaostaja za centralnima bankama Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike (ZDA), ki sta začeli zviševati obrestne mere nekaj mesecev prej, bi bile lahko evropske banke še nekaj časa na zeleni veji.

Toda višje obrestne mere bodo sčasoma prenehale vplivati ​​na prihodke bank. Največja evropska banka HSBC je poročala o 92-odstotnem porastu četrtletnega dobička, vendar je bila previdna pri načrtih za prihodnost. Podobno sta Societe General, tretja največja francoska banka, in španski Santander, druga največja banka v evrskem območju, rahlo presegla pričakovanja, vendar sta okrepila svoje blažilnike pred bolj negotovimi gospodarskimi razmerami.

Prav tako so na dobro zdravje evropskih bank pokazali tako imenovani stresni testi ECB, s katerimi se zagotavlja, da imajo banke dovolj kapitala, da bi lahko preživele morebitne finančne šoke. Povprečna skupna ocena SREP za leto 2022 je ostala večinoma nespremenjena, saj je 92 odstotkov zajetih bank dobilo enako oceno SREP kot v letu 2021. Slabšo oceno je prejelo zgolj štiri odstotke bank, kaže poročilo ECB. 

"Čeprav so se obeti čez leto slabšali, so banke zaradi zviševanja obrestnih mer izboljšale dobičkonosnost in ustvarjanje notranjega kapitala," so zapisali v poročilu ECB. V povprečju so tako evropske banke ohranile dober kapitalski in likvidnostni položaj, saj jih je velika večina vzdrževala več kapitala, kot bi ga morale glede na kapitalske zahteve in napotke, sprejete v prejšnjem ciklu SREP.

Ameriške banke že tekmujejo za depozite 

Ameriške banke so podoben trend zviševanja obrestnih mer izkoristile lani, saj je centralna banka Federal Reserve (Fed) začela zviševati obrestne mere prej in agresivneje kot ECB. V letošnjem letu pa se za razliko od evropskih konkurentk borijo za depozite. JPMorgan Chase & Co. načrtuje, da bodo čisti obrestni prihodki za leto 2023 upadli za skoraj desetino v primerjavi s četrtim četrtletjem lani. 

Že pri objavi poslovnih rezultatov januarja so banke vlagatelje opozorile, da pričakujejo večje izgube posojil in manjše povpraševanje po posojilih v nadaljevanju leta. Izvršni direktor banke Goldman Sachs David Solomon je dejal, da čeprav so stvari še vedno "zelo, zelo negotove", se je razpoloženje med bančnimi direktorji izboljšalo z upanjem na mehkejši gospodarski pristanek, kot je bilo pričakovano pred šestimi meseci.

Bančni podsektor glavnega ameriškega indeksa S&P 500 se je v letu 2023 povečal za slabih pet odstoktov, še vedno pa je presegel vseameriški indeks S&P 500, ki je od začetka leta pridobil slabe tri odstotke. 

Izjema: Credit Suisse

Čeprav se evropskim bankam po večini smeji, je izjema švicarska banka Credit Suisse, ki se sooča z velikimi težavami. Njene stranke so v zadnjem četrtletju leta 2022 z banke umaknile rekordnih 120 milijard dolarjev. Banka je zabeležila peto zaporedno četrtletje z izgubo, ki je dosegla 1,39 milijarde švicarskih frankov (1,5 milijarde dolarjev) v treh mesecih do konca decembra.

Banka ocenjuje, da bo letos beležila visoko izgubo pred davki. Lani je banka napovedala veliko prestrukturiranje, ki naj bi stabiliziralo njeno poslovanje. V okviru tega so napovedali preoblikovanje enote za investicijsko bančništvo, dokapitalizacijo in ukinitev devet tisoč delovnih mest. Po letih škandalov z investicijskim bančništvom so se odločili, da se raje usmerijo v upravljanje premoženja.

Iz banke se je umaknilo tudi podjetje Harris Associates, ki je bilo dolga leta največji delničar Credit Suisse. Svoj delež je proti koncu leta 2022 zmanjšalo z desetih na pet odstotkov. Delnica Credit Suisse je od poletja 2007 po letih škandalov in izgub izgubila približno 95 odstotkov vrednosti. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar