Nafta in plin stranska poraženca nezaupanja v bančni sektor

Največji stranski poraženec upada zaupanja v bančni sektor so energenti. Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v maju je upadla pod 67 dolarjev, kar je najnižja vrednost od konca leta 2021. Prav tako se je močno znižala cena plina; tako je treba za megavatno uro na nizozemskem vozlišču odšteti dobrih 40 evrov oziroma šest odstotkov manj kot v petek. To je tudi najmanj v letu in pol.

Potem ko je lani po ruski invaziji na Ukrajino dosegel rekord, je Bloombergov promptni indeks surovin od začetka leta upadel za več kot četrtino. Med vlagatelji se namreč povečuje zaskrbljenost zaradi morebitne globalne upočasnitve gospodarstva in vpliva višjih obrestnih mer. Preobrat v bančnem sektorju, ki sta ga zaznamovala hiter zlom več ameriških bank in potem še kriza v Credit Suisse, sta poglobila upad vrednosti indeksa. 

"Ko trpi bančništvo, trpi kreditiranje in nato gospodarstvo," je za Bloomberg dejal Bjarne Schieldrop, glavni analitik za surovine pri skandinavski finančni skupini SEB. Kot meni, je manj optimizma glede gospodarske rasti upravičeno.

Zaskrbljenost glede bančnega sektorja je spodbudila tudi finančnega velikana Goldman Sachs. ki slovi kot ena najbolj optimističnih bank glede surove nafte, da je znižal svoje napovedi. Tako napovedujejo, da cene nafte niti v prihodnjem letu ne bodo več dosegle sto dolarjev za sod. Ob tem pričakujejo, da bodo države članice zveze OPEC proizvodnjo povečale šele v tretjem četrtletju leta 2024 in ne v drugi polovici leta 2023, kot so sprva napovedovali.

Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent z dobavo v maju so v ponedeljkovem trgovanju nekoliko upadle, tako da je bilo treba ob 14.30 za sod odšteti 72,7 dolarja. Prejšnji teden so cene upadle za 12 odstotkov. Tudi zahodnoteksaška nafta se ceni, terminske pogodbe z majsko dobavo so prav tako nekoliko upadle in so pri 66 dolarjih za sod.  

Ruska nafta se prodaja pod določeno zgornjo mejo

Države skupine G7 po poročanju Bloomberga verjetno ta teden ne bodo spremenile zgornje meje cen ruske nafte – ne glede na to, da se ruska surova nafta prodaja precej pod trenutno mejo 60 dolarjev. Skupina G7 je namreč zadolžena za določanje in spreminjanje omejitve cen. 

Evropske države in njihovi zavezniki so sprejeli številne ukrepe za zmanjšanje prihodkov Rusije od prodaje nafte, ki je ključni vir prihodkov za državni proračun. S tem želijo omejiti zmožnost Kremlja, da financira vojno v Ukrajini. Zgornjo mejo cen ruske surove nafte in naftnih derivatov so določili tako, da ohranjajo pretok nafte na svetovne trge, hkrati pa režejo prihodke.

Ob sprejetju tega ukrepa se je skupina G7 predhodno dogovorila, da bodo sredi marca pregledali raven cen, zakonodaja Evropske unije (EU) pa določa, da morajo ohraniti prag pri petih odstotkih pod povprečnimi tržnimi cenami. Poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) prejšnji teden je pokazalo, da so se ruska surova nafta in naftni derivati prejšnji mesec prodajali povprečno po 52,5 dolarja za sod brez stroškov pošiljanja in zavarovanja.

Sod surove nafte urals, ključna ruska izvozna mešanica, se je na črnomorskem trgu prodajal za 45,3 dolarja, medtem ko so se naftne mešanice, kot so ESPO, sakhalin in sokol, namenjene pošiljanju v Azijo, po podatkih IEA prodajale precej nad postavljeno zgornjo mejo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar