.webp){kind=icon}
S 1. januarjem 2023 bo Hrvaška uradno zamenjala kune za evre, kar pomeni, da bo tudi trgovanje na zagrebški borzi potekalo v evrih. Hrvaška borza bi lahko tako pritegnila pozornost evropskih vlagateljev, ki se želijo izogniti valutnemu tveganju. Tako meni tudi guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić, ki pravi, da bi prevzem evra lahko znižal obrestne mere, izboljšal kreditno sposobnost in privabil tuje investitorje v državo.
"Če si nalijemo čistega vina, je celoten balkanski trg zadnja leta precej nepriljubljen pri tujih vlagateljih, kar je predvsem posledica zelo nizke likvidnosti in omejenega števila izdajateljev na teh borzah. To velja za vse balkanske borze in tudi Hrvaška ni izjema," je realen Žiga Žibert, upravitelj premoženja pri NLB Skladih.
Precej ekonomske aktivnosti na Hrvaškem se že sedaj izvaja v evrih, od prodaje nepremičnin in avtomobilov do počitniških najemov. Prevzem evra bi odpravil stroške valutne menjave, ki izven turističnega sektorja znašajo okrog 1,2 milijarde kun na leto, kažejo podatki hrvaške centralne banke.
V gospodarstvu utegne to koristiti predvsem turističnim družbam, ki ustvarijo petino hrvaškega BDP, pa tudi izvoznim podjetjem. Na drugi strani bo izguba prihodkov pri valutnih poslih najbolj prizadela banke.
Kotacija novih podjetjih na hrvaški borzi stagnira
Kaj pa se dogaja s podjetji, ki kotirajo na hrvaški borzi? V glavni indeks Crobex jih je vključenih 23; največjih pet med njimi ima kar polovično utež. Če so bile pred leti delnice turističnih podjetij za vlagatelje nezanimive, zdaj z velikimi koraki prihajajo v sam borzni vrh.
Po prometu, ki se opravi s temi delnicami, so na drugem mestu, po tržni kapitalizaciji sektorja pa na tretjem. Tako kot Slovenija ima Hrvaška težave na primarnem trgu, ki je v primerjavi z razvitejšimi trgi precej zaostal. Kotacija novih podjetij na borzi je v zadnjih letih stagnirala in trenutno ni pričakovati kakšnega preobrata.
Velikega neposrednega učinka na donosnost delnic sama uvedba evra ne bo prinesla. "K donosnosti bodo pripomogli predvsem nižji transferni stroški in stroški v povezavi z menjavo valute. Kar zadeva valutno tveganje, zelo velikega učinka ne bo, saj je tečaj evro – kuna že sedaj zelo stabilen, kar zmanjšuje valutno tveganje pri mednarodnem poslovanju," odgovarja Žibert.
Hkrati napoveduje, da bodo imele največjo korist od uvedbo evrske valute družbe, ki delujejo v turizmu, in tiste, ki poslujejo na evropskem trgu. Nekaj manj prihodkov pa bodo imeli finančni posredniki. Največje pozitivne učinke lahko tako pričakujemo pri turističnih podjetjih Valamar Riviera in Arena Hospitality Group ter izvoznih podjetjih Končar, Ericsson Nikola Tesla, Podravka in Atlantic Grupa.
Rešitev za borzne trge: Sodelovanje EU z Balkanom
"Skorajšnji prevzem evra hrvaškemu gospodarstvu že nudi nove poslovne priložnosti, Kako uspešno jih bo izkoristilo, pa je odvisno predvsem od prilagodljivosti hrvaškega gospodarstva, torej kako uspešni bodo pri pridobivanju novih trgov znotraj in zunaj EMU ter kako uspešni bodo pri privabljanju tujega kapitala," meni Žibert.
Kot dodaja, bi bila dobra rešitev za hrvaški delniški trg odločnejše sodelovanje Evropske unije z Balkanom, kar se je sicer napovedovalo, vendar še ni udejanjeno. "Hrvaška je z uvedbo evra sicer naredila korak naprej, kar utegne pritegniti zanimanje tujih vlagateljev, vendar bolj z vidika nižjih transfernih stroškov in manjšega valutnega tveganja," ocenjuje upravljavec iz NLB Skladov.
Prevzem evra najbolje izkoristili Nemčija in Nizozemska
Prevzem evra so evropske države sicer izkoristile različno. "Študija CEP (Centre for European Policy) kaže, da sta prevzem evra z vidika zanimanja novih vlagateljev posredno zelo uspešno izkoristili Nemčija in Nizozemska, manj uspešni pa sta bili Francija in Italija," navaja Žibert.
