.webp){kind=icon}
Indeksi na newyorških borzah so današnje trgovanje po podaljšanem koncu tedna začeli brez enotne smeri. Vlagatelji so poskušali interpretirati objave poslovnih rezultatov nekaterih finančnih velikanov, kot sta banki Goldman Sachs in Morgan Stanley. Razlog za zdržanost so dvomi vlagateljev, če je bil optimizem z začetka leta morda le nekoliko preuranjen glede na obete, povezane z umirjanjem inflacije, gospodarsko rastjo in dobički podjetij. Ameriški dolar pa je danes le prekinil negativen niz padanja vrednosti v zadnjih treh dneh.
Čeprav se zdi, da je inflacija onkraj Atlantika dosegla vrhunec, agresivno zaostrovanje politike ameriškega Feda in drugih centralnih bank vzbuja bojazen, da bo nadaljnje stopnjevanje v smeri višanja obrestnih mer svetovno gospodarstvo potisnilo v recesijo. Svetovna banka je denimo prejšnji teden podala relativno mrke obete in opozorila na "eno najmočnejših upočasnitev, kar smo jih videli v zadnjih petih desetletjih".
Indeks Dow Jones je bil tako sredi popoldneva 0,37 odstotka pod izhodiščem, širši indeks S&P 500 je beležil 0,32-odstotno rast, tehnološki indeks Nasdaq pa nekoliko višjo, 0,51-odstotno.
Tako Goldman Sachs kot Morgan Stanley sta v zadnjem četrtletju preteklega leta vknjižila padec dobička in prihodkov. Banka Goldman Sachs je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila 1,2 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 69 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Prihodki banke so se zmanjšali za 16 odstotkov, na 10,6 milijarde dolarjev.
Bančni velikan Morgan Stanley je v zadnjem četrtletju ustvaril 2,2 milijarde dolarjev dobička, medtem ko je v enakem obdobju leta 2021 pridelal 3,7 milijarde dolarjev. Skupni prihodki so se znižali s 14,5 milijarde dolarjev na 12,7 milijarde dolarjev. Celoletni čisti dobiček je znašal 11 milijard dolarjev, medtem ko je bil leto prej 15 milijard.
Podatki o zaslužkih podjetij bodo po napovedih Bloombergovih analitikov v tem tednu ključni, saj bodo vlagatelji na njihovi podlagi lahko ocenili, ali so podjetja uspela premagati sinergijske učinke povišanja obrestnih mer zveznih denarnih oblasti.
Brez enotne smeri so bili tudi indeksi na evropskih borzah. Osrednji evropski indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 se je v poznopopoldanskem času gibal 0,21 odstotka nad izhodiščem, frankfurtski DAX je pridobil 0,10 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,36 odstotka. Londonski FTSE 100 je bil medtem 0,11 odstotka pod izhodiščno ravnjo.
Zanimivo pa je, da je dogajanje na japonskih trgih še naprej določalo ugibanje o spremembi usmeritve monetarne politike tamkašnje centralne banke, kar se je odražalo na drsenju vrednosti indeksa Topix.
