Letošnja visoka nihajnost na trgih in okolje povišane inflacije ter obrestnih mer so negativno vplivali tudi na trg prvih javnih ponudb delnic (initial public offering – IPO, angl.). Lani je trg cvetel, skupaj je bilo zbranih 655 milijard dolarjev. Letos je ta znesek kar 68 odstotkov manjši in znaša 211 milijard dolarjev. Gre za enega največjih upadov po letu 2008.
Letošnja zmagovalca IPO: LG Energy Solution in Porsche
Južnokorejski proizvajalec baterij LG Energy Solution je januarja izdal javno ponudbo delnic v skupni vrednosti 10,8 milijarde dolarjev. S tem je postalo drugo največje podjetje v Južni Koreji za Samsungom glede na tržno kapitalizacijo, ki je ovrednotena na 83 milijard dolarjev. Cena delnice podjetja je ob izdaji znašala 300 tisoč vonov (234 dolarjev). Do danes se je cena delnice okrepila na 456 tisoč vonov (355 dolarjev).
Za drugo največjo izdajo prve javne ponudbe delnic je letos poskrbel nemški avtomobilski velikan Volkswagen, ki je za svojega proizvajalca športnih avtomobilov Porsche zbral 9,08 milijarde evrov. Delnice so se vlagateljem tržile po ceni od 76,5 do 82,5 evra za delnico. Cena delnice se je od izdaje okrepila in zdaj znaša 92,4 evra.
Preberi še
Porsche v prvi javni ponudbi delnic kljubuje pesimizmu na borzah
Volkswagen je svojo prestižno divizijo Porsche uvrstil na borzo, prek javnega trgovanja namerava zbrati kapital za elektrifikacijo in digitalizacijo svojih izdelkov.
29.09.2022
Zanimanje za Porsche v nekaj urah preseglo 9,4 milijarde evrov
Povpraševanje po delnicah prisotno prek celotnega cenovnega razpona.
21.09.2022
Kitajska vodilna na trgu IPO, za ZDA porazno leto
Kljub globalnemu padcu na trgu IPO je Kitajska letos dosegla rekordne vrednosti, in sicer je bilo prek IPO skupaj zbranih sto milijard dolarjev. Skupaj se je letos na borzo na Kitajskem uvrstilo 417 podjetij, deset jih je zbralo več kot milijardo dolarjev. Letošnja visoka vrednost zbranih sredstev na kitajskem trgu IPO je rezultat več dejavnikov. Vsekakor je k temu pripomoglo rahljanje ostre kovidne politike. Poleg tega so rast obrestnih mer in posledično naraščajoči stroški izposojanja denarja odvrnili od kotacije podjetij na tradicionalnih borzah, kot sta tisti v Londonu in Hongkongu. Vlagatelji so tudi zaradi slabih razmer na kitajskem propadajočem nepremičninskem trgu poiskali alternativne naložbe. Tudi v prihodnje na Kitajskem pričakujejo rast IPO, vendar to velja ob predpostavki, da bo Kitajska ohranila trenutno omiljeno kovidno politiko in zagotavljala podporo domačemu trgu.
Na drugi strani so imele Združene države Amerike (ZDA) enega najslabših let na trgu IPO. Letos so podjetja zbrala le 23,7 milijarde dolarjev, kar je najmanj po letu 1990. Za primerjavo, lani je bilo zbranih 322,5 milijarde dolarjev. Letos lahko tako govorimo o 92,6-odstotnem upadu. To je predvsem posledica nihajnih in negotovih razmer na trgu, kar je rezultiralo tudi v 19,8-odstotnem upadu glavnega ameriškega borznega indeksa S&P 500. Zaupanje vlagateljev v prihodnjem letu bi lahko na ameriškem trgu okrepili vrnitev inflacijskih stopenj na željene ravni, stabilizacija obrestnih mer in posledično zmanjšanje strahu pred morebitno recesijo.
Katere panoge so bile najbolj prisotne na trgu IPO?
Največ sredstev so zbrala podjetja iz panoge cikličnih potrošnih dobrin, pri čemer izstopa avtomobilska industrija – predvsem zaradi IPO Porscheja in LG Energy Solution, ki je prav tako uvrščen v kategorijo proizvajalcev delov in opreme za avtomobilsko industrijo.
Kaj nas čaka v prihodnje?
V zadnjem času se je trg nekoliko umiril. Kažejo se znaki zmanjšanja nihajnosti ob pričakovanju znižanja rasti obrestnih mer v prihodnjem letu. Vse to bo ugodno vplivalo tudi na trg IPO, ki bi lahko ponovno doživel večji zagon. Morebitna stabilizacija geopolitičnih konfliktov, odprava težav v energetski oskrbi in umirjanje cen bi preprečili globalno recesijo, zvišali zaslužke podjetij, dvignili borzne indekse in posledično odprli vrata trgu IPO.
Za prihodnje leto je na Kitajskem načrte za vstop na borzo objavilo že 376 podjetij, kar kaže na spodbudno napoved za trg v prihodnjem letu. Ob ugodnih gospodarskih kazalnikih bi se lahko število in vrednost prvih javnih ponudb povečala tudi v ZDA in drugod.