Kdo je letos izdal delnice in v kolikšnem znesku

Na slovenski borzi le redko vidimo prve javne izdaje delnic. Zadnja takšna je bila leta 2018, ko so na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice NLB. Več je teh izdaj v borzno bolj uveljavljenih državah, kot so ZDA, Kitajska pa tudi Nemčija in Italija. 

Podatki pa kažejo, da je trg prvih javnih ponudb delnic (Initial Public Offering – IPO) v zadnjih dveh letih v mirovanju. Lani so nanj negativno vplivali povišana inflacija ter obrestne mere, posledično se tudi letos vrednosti gibljejo daleč od tistih, ki so bile dosežene leta 2021. 

V letu 2021 je bilo v Evropi in ZDA na borzi 955 prvih javnih ponudb delnic v skupni vrednosti 237,7 milijarde dolarjev. Lani je sledil 73-odstotni upad, saj je bilo le 256 prvih javnih ponudb delnic v skupni vrednosti 23,5 milijarde dolarjev.

Letos je izdalo delnice na borzo 105 podjetij, od tega 34 v ZDA ter 71 v Evropi, v istem obdobju lani pa 191 podjetij, od tega 130 evropskih ter 61 iz ZDA. Leto pred tem pa denimo kar 730 v Evropi ter 681 v ZDA.

Letos evropski IPO težak 1,7 milijarde evrov

Največja prva javna izdaja delnic je bila letos v Evropi od romunskega energetska podjetja Hidroelectrica, in sicer v višini 1,6 milijarde evrov. Delnica se je ob izdaji gibala pri ceni 104 romunskih levov (kar je 21,1 evra), trenutno je vredna 111 levov. Gre za največji IPO v zgodovini borze v Bukarešti. Podjetje velja za največjega proizvajalca električne energije v Romuniji ter eno največjih hidroelektrarn v Evropi. Skupna tržna kapitalizacija je ocenjena na 9,4 milijarde evrov. Omenjeno podjetje je kot primer dobre prakse umika države iz podjetij in hkrati prebuditve borze v intervjuju poudarila tudi Anka Čadež, direktorica Agencije za trg vrednostnih papirjev. 

Drugi letošnji IPO v Evropi so bili vredni manj od milijarde. 

 

V ZDA največja izdaja Kenvue, zgodba leta Arm še brez kotacije

Prva izdaja delnic podjetja Kenvue, ki se ukvarja s proizvodnjo zdravstvenih in kozmetičnih izdelkov in je podružnica farmacevtskega giganta Johnson & Johnson, je bila težka 4,3 milijarde dolarjev. Cena delnice ob izdaji je bila 22 dolarjev, trenutno pa se giblje pri vrednosti 23 dolarjev. Tudi v ZDA je bila vrednost drugih letošnjih prvih javnih ponudb delnic nižja od milijarde dolarjev.

ZDA so trenutno v pričakovanju največjega borznega debija leta. Tehnološko podjetje Arm je napovedalo, da želi z IPO zbrati od osem do deset milijard dolarjev. Podjetje sicer pripada japonski tehnološki skupini Softbank, ki si želi obdržati večji delež delnic podjetja, ter razmišlja o skupni vrednosti od 60 do 70 milijard dolarjev za oblikovalca čipov. Kakšen bo razplet IPO, bo tudi dober kazalnik trenutnih razmer na trgu, ki je v zadnjih dveh letih zaradi naraščajočih obrestnih mer manj naklonjen bolj tveganim naložbam.

Kitajska vodilna na trgu prvih izdaj

Kitajska velja za glavno silo na trgu  IPO v zadnjih letih, samo letos je delnice izdalo 215 podjetij, skupna vrednost vseh izdaj v letošnjem letu pa je 48 milijard dolarjev. Za največjo izdajo je letos poskrbel drugi največji proizvajalec čipov Hua Hong v vrednosti 2,9 milijarde dolarjev. Vrednost delnice ob izdaji je bila 52 kitajskih juanov, trenutno pa se giblje pri vrednosti 44 juanov.

Prvi trije letošnji IPO na Kitajskem prihajajo iz industrije polprevodnikov in čipov. Podjetja si prizadevajo zbrati dodaten kapital za razvoj in proizvodnjo napredne tehnologije čipov, saj bi se lahko tako Kitajska osamosvojila in konkurirala v napredni tehnologije kljub željam ZDA, da jim onemogoči dostop do naprednih tehnologije.