Na Japonskem obrestne mere ostajajo negativne, borze v rdečem

Delniški trgi so v azijskem trgovanju upadli. Največ vrednosti je izgubil indeks Nikkei 225, ki je upadel za 2,7 odstotka. Vlagatelji so se namreč odzvali na odločitev japonske centralne banke (BOJ), ki je spremenila politiko glede nadzora zahtevane donosnosti na državne obveznice, hkrati pa pri –0,1 odstotka ohranila izjemno nizke referenčne obrestne mere.

BOJ je zvišala zgornjo mejo svojega tolerančnega razpona za desetletne državne obveznice z 0,25 na 0,5 odstotka. Japonski jen se je po odločitvi okrepil za več kot 2,6 odstotka v primerjavi z ameriškim dolarjem in dosegel eno najvišjih ravni od avgusta. Kljub temu je še vedno 14 odstotkov nižje kot na začetku leta. Za dolar je tako treba odšteti 133,25 jena.

Poskočila je tudi zahtevana donosnost na japonske desetletne obveznice, ki se v zadnjih letih pod težo režima BOJ skorajda ni spreminjala. Zahtevana donosnost je narasla za več kot 20 bazičnih točk, na najvišjo vrednost od leta 2015.

"Širši razpon nadzora donosnosti daje prednost močnejšemu jenu, dokler se ameriške desetletne obveznice ne prodajajo za več kot japonske državne obveznice," je za Bloomberg pojasnil Rodrigo Catril, strateg avtralske centralne banke s sedežem v Sydneyju.

V rdečem tudi ameriški indeksi

Terminske pogodbe na vseameriški indeks S&P 500 so v azijskem trgovanju upadle za 0,9 odstotka, medtem ko je indeks dan zaključil z 0,9-odstotnim upadom. Tudi terminske pogodbe za tehnološki indeks Nasdaq 100 so 1,1 odstotka nižje, zaključni tečaj pa je bil 1,4 odstotka nižji kot na začetku trgovalnega dne. Na upad vrednosti kažejo tudi terminske pogodbe za evropski indeks Euro Stoxx 50, ki so upadle za 1,3 odstotka.

Indeks S&P 500 je ta mesec izgubil več kot šest odstotkov vrednosti, kar pomeni da bi december lahko postal najslabši borzni mesec od septembra. To bi bil tudi največji decembrski upad vrednosti indeksa od leta 2018, ko je zdrsnil za 9,18 odstotka, poroča CNBC.

Avstralska centralna banka razmišljala o premoru pri zviševanju obrestnih mer

Odbor avstralske centralne banke (RBA) je na decembrskem srečanju razmišljal o tem, da bi obrestne mere pustili nespremenjene, kot razlog pa so navedli zakasnele učinke dosedanjega agresivnega zaostrovanja in prednosti previdnega zviševanja v negotovem okolju, kaže zapisnik sestanka, ki je potekal 6. decembra.

Avstralski centralni bankirji so tako pri svoji zadnji letošnji odločitvi tehtali med tremi možnosti – zvišanje za 50 bazičnih točk, 25 bazičnih točk ali premor –, toda argumenti za dvig za 25 bazičnih točk so na koncu prevladali.

Kljub temu se je prvič zgodilo, da je odbor razmišljal o premoru, odkar je maja začel zviševati obrestne mere, pišejo pri CNBC. Obrestne mere so do sedaj dvignili za 300 bazičnih točk, na desetletno najvišjo raven pri 3,1 odstotka.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar