.webp){kind=icon}
Začenja se sodni proces proti nekdanjemu izvršnemu direktorju Wirecarda Markusu Braunu, ki je nekoč slovel kot nemški Jeff Bezos. Braun se bo danes prvič javno pojavil na sodišču, več kot dve leti po tem, ko je njegovo cvetoče podjetje za digitalna plačila Wirecard propadlo pod težo obtožb o goljufiji. Te so izbrisala milijardno vrednost podjetja in uničile prizadevanja Nemčije, da bi dobila novega tehnološkega prvaka, konkurenčnega tistim iz Silicijeve doline.
Okrožno sodišče v Münchnu bo tako odprlo primer proti Braunu in dvema soobtoženima, pri čemer jim med drugim očitajo ponarejanje bilanc stanja skupine, tržno manipulacijo in ogoljufanje bank za 3,3 milijarde evrov. Najvišja zagrožena kazen je 15 let zapora. Predvidoma se bo sojenje zavleklo globoko v leto 2024. Zbrano gradivo, ki ga bodo morali pregledati sodniki, naj bi obsegalo več kot 700 dokumentov.
Odmeven škandal podjetja iz indeksa DAX
Situacija se je za vzhajajočo zvezdo v panogi digitalnih plačil začela zapletati v prvih mesecih leta 2020, ko se je Wirecard bojeval proti medijskim obtožbam. Novinarji so namreč trdili, da je podjetje zgrajeno na goljufijah in da za to obstajajo dokazi. Tako je Wirecard sprva priznal, da več kot dve milijardi dolarjev v gotovini, za katere je prej poročal, da so pogrešani, sploh nikoli ni obstajalo. Nekaj dni kasneje, 25. junija 2020, pa so vložili zahtevek za stečaj.
Škandal je tudi razkril, da je nemški regulator trga BaFin ob tem, da ni odkril goljufije – kljub sumom, ki so jih izpostavili preiskovalni novinarji in analitiki finančnega trga –, celo vložil kazensko ovadbo zoper dva novinarja Financial Timesa, ki sta trdila, da gre za tržno manipulacijo. Kazenski ovadbi so kasneje zavrgli.
Po razglasitvi stečaja so Brauna aretirali, v priporu pa je ostal vse do začetka sojenja. Po besedah tožilcev si je trojica "izmislila domnevno izjemno donosne posle, zlasti v Aziji", da bi prepričali investitorje, da je Wirecard uspešno podjetje. V resnici pa osnovna sredstva v Dubaju, na Filipinih in v Singapurju nikoli niso obstajala, dokemntacija pa je bila ponarejena.
Prelisičili so celo banke, ki so podjetju posodile skupaj več kot tri milijarde dolarjev, saj so po besedah tožilcev "delovale pod zmotno predpostavko, da poslujejo z uspešnim, dobro upravljanim in v vsakem primeru kreditno sposobnim podjetjem iz borznega indeksa DAX".
Marsalek še vedno na prostosti
Braun je obtožen tudi zlorabe zaupanja, saj je po njegovih navodilih Wirecard plačal več kot 200 milijonov evrov neznanemu podjetju, kar naj bi zrežiral Jan Marsalek. Marsalek je bil Braunova desna roka in glavni operativni direktor Wirecarda. Po izbruhu škandala je pobegnil in je še vedno na prostosti. Z zasebnim letalom naj bi pobegnil prek Belorusije v Moskvo. Zdaj je na Interpolovem seznamu najbolj iskanih oseb, münchenska preiskava proti njemu in drugim osumljencem pa se nadaljuje.
Braun je vse obtožbe zanikal in vztrajal, da je poslovanje tujih partnerjev, ki je v središču obtožb o goljufiji, resnično. Njegov odvetnik Alfred Dierlamm je dejal, da dokazi kažejo, da so Marsalek in drugi brez Braunove vednosti vzpostavili dodelan sistem za usmerjanje denarja iz Wirecarda v lastne žepe.
