Azijske borze v rdečem, negotovost glede odločitev centralnih bank

Azijske borze so dan začele v rdečih številkah, medtem ko vlagatelji pretresajo različne scenarije centralnih bank na obeh straneh Atlantika, ki bosta do konca leta še enkrat zvišali ključne obrestne mere.

Šanghajski borzni indeks SHCOMP je v prvih urah trgovanja zdrsnil za 0,39 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,85 odstotka. Japonski Nikkei 225 je izgubil 1,8 odstotka vrednosti. V rdečem sta četrtkovo trgovanje zaključila tudi ameriška S&P 500 in Dow Jones, vrednost indeksa Nasdaq pa je zrasla za 0,13 odstotka.

Kitajska naj bi v prihodnjih dneh pod pritiskom protestnikov in gospodarskega ohlajanja omehčala svojo striktno politiko glede covida-19. Na japonsko borzo naj bi vplival podatek o krčenju ameriške industrijske proizvodnje, ki je zabeležila negativno rast prvič po maju 2020. Vlagatelji naj bi bili tudi previdni pred objavo novembrske brezposelnosti v Združenih državah Amerike (ZDA), ki je eden ključnih indikatorjev za odločitev centralnih bankirjev glede zategovanja denarne politike.

Oči vlagateljev bodo do konca meseca uprte v centralni banki na obeh straneh Atlantika. Guverner ameriške centralne banke Fed Jerome Powell je v zadnjem govoru nakazal, da bi Fed lahko že decembra upočasnil zviševanje ključne obrestne mere. Namesto za 75 točk trgi sedaj pričakujejo dvig za 50 bazičnih točk v decembru. Glede odločitve evropskih centralnih bankirjev, ki z zategovanjem denarne politike zaostajajo za ameriškimi kolegi, pa Bloombergovi analitiki napovedujejo zvišanje ključnih obrestnih mer še za dodatnih 125 bazičnih točk do marca 2023, nato pa naj bi obrestne mere nekaj časa pustili na tej ravni.

Glavni tržni analitiki pri PNB Paribas Daniel Morris pa je za televizijo Bloomberg dejal, da so trgi preveč optimistični glede denarne politike, saj računajo na to, da bo Fed že spomladi začel z zniževanjem ključne obrestne mere. "Inflacija bo ostala povišana dlje časa, zato mislimo, da Fed še ne bo tako hitro začel sproščati denarne politike."

Cena surove nafte brent je ponovno zrasla, in sicer na 87,05 dolarja za 159-litrski sod. Na mesečni ravni je še vedno cenejša do 11,7 odstotka. 5. decembra stopijo v veljavo protiruske sankcije Zahoda, kmalu naj bi bile znane tudi podrobnosti cenovne kapice na rusko nafto, ki naj bi znašala 60 dolarjev. Do konca leta se bo kartel OPEC+ odločal o znižanju proizvodnje črnega zlata.   

Vrednost bitcoina ostaja pretežno nespremenjena, z digitalnim kovancem se trguje pri vrednosti 16.940 dolarjev.

Nadaljuje pa se trend rasti evra v primerjavi z ameriškim dolarjem. Skupna evropska valuta je vredna 1,0524 dolarja, v zadnjem mesecu dni je pridobila 5,69 odstotka v primerjavi z ameriškimi zelenci.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar