Kje so ruske delnice sedem mesecev po začetku vojne?

Invazija na Ukrajino februarja letos oziroma posledične zahodne sankcije proti Rusiji so povzročile strme padce ruskih delnic in rublja, vlada pod vodstvom predsednika Vladimirja Putina pa je stanje skušala normalizirati s posegi na trge. Tujcem je trgovanje z ruskimi delnicami onemogočeno tudi sedem mesecev po začetku vojne.

Delnice na moskovski borzi (Moscow Stock Exchange, angl.) so dan po invaziji strmoglavile, kompozitni indeks največjih ruskih delnic MOEX je izgubil tretjino vrednosti. Padle so delnice večjih ruskih podjetij, ki kotirajo tudi na mednarodnih borzah; med njimi so Gazprom, Rosneft in Sberbank. Borzni skladi (Exchange Traded Funds – ETF, angl.), ki vključujejo ruske delnice, so beležili še hujše izgube.

Moskovska borza je sicer kmalu odpravila večino omejitev, toda vse strožje sankcije še naprej potiskajo ruske delnice navzdol.

Ruska centralna banka v zaščito rublja

Ruska centralna banka je posredovala 28. februarja, pet dni po invaziji, ko je za en mesec ustavila trgovanje na moskovski borzi. S tem je ustavila zdrs rublja, ki je po invaziji dosegel zgodovinsko dno v primerjavi z dolarjem. Za en dolar je bilo takrat treba odšteti rekordnih 118 rubljev.

Na isti dan je banka na izrednem zasedanju dvignila obrestne mere na 20 odstotkov, kar je spodbudilo vlagatelje, ki bi želeli rublje izmenjati za dolarje, da zadržijo rusko valuto. Poleg tega je rubelj nazaj na visoko raven vrnila Putinova zahteva, da se plačila za pošiljke zemeljskega plina izvedejo v rubljih.

Trgovanje v Moskvi se je odprlo konec marca, a najprej le s 33 delnicami večjih ruskih podjetij in v okviru le štiriurnega trgovalnega dne. Prepovedana je bila prodaja kratkih pozicij, tujcem pa ni bilo dovoljeno trgovati z ruskimi delnicami. Kmalu je centralna banka omogočila trgovanje z vsemi delnicami in ponovno vzpostavila običajni odpiralni čas borze.

Britanski davčni urad (HM Revenue and Customs, angl.) je aprila v odziv na prepoved trgovanja tujcem na moskovski borzi tej odvzelo priznanje, kar vlagateljem na tej borzi preprečuje dostop do določenih davčnih olajšav v Združenem kraljestvu.

Prepoved trgovanja tujcem se je rahlo sprostila sredi avgusta. Moskovska borza je namreč dovolila trgovanje tujcem iz držav, ki niso na seznamu neprijateljskih držav. Neprijateljske države so v letu 2021 sicer predstavljale 90 odstotkov portfeljskih naložb v Rusiji, piše Bloomberg. Slovenija je kot članica Evropske unije, ki sodeluje pri sankcijah proti Rusiji, uvrščena na seznam, tako da slovenski vlagatelji (za zdaj) ne morejo kupovati in prodajati Gazpromovih delnic.

Padci in še večji padci

Rusija je uspešno obranila valuto, četudi "umetno", kar pomeni, da raven ne odraža realnega svetovnega povpraševanja po rubljih. Kljub omejitvam na trgovanje pa ni uspela zadržati padcev vrednosti delnic ruskih podjetij.

Delnice večjih podjetij po sedmih mesecih vojne ostajajo krepko pod vrednostjo z začetka leta, glavnino izgub pa so pridelale takoj po invaziji. Plinski velikan Gazprom je letos izgubil dobrih 40 odstotkov, naftno podjetje Rosneft je 50 odstotkov pod gladino, Sberbank pa kar 63 odstotkov. Vrednost delnice Sberbanka, ki kotira na londonski borzi, je po zaprtju moskovske borze konec februarja padla za 74 odstotkov. Rudarska velikana Rusal in Norilsk Nickel sta v letošnjem letu izgubila približno polovico vrednosti.

Še slabše gre delniškim skladom z ruskim fokusom. Mednarodni skladi z ruskimi delnicami so po zaprtju moskovske borze beležili take padce, da sta newyorška borza in Nasdaq začasno prekinila trgovanje z njimi. Sklad VanEck Russia ETF, ki je imel pred padci približno milijardo dolarjev upravljanega premoženja, je do prekinitve trgovanja v marcu izgubil 80 odstotkov vrednosti.

Ruski predsednik Putin, ki danes praznuje 70. rojstni dan, po poročanju Bloomberga še ni uporabil državnega premoženjskega sklada za podporo delniškemu trgu, čeprav je bila v marcu ta možnost na mizi.