Regionalne borze gredo skozi fazo razvoja, ki jo zaznamujejo IPO-projekti, širitev ponudbe naložbenih produktov, krepitev regionalnega povezovanja in poskusi privabljanja večjega števila vlagateljev.
Na konferenci ob 25-letnici borze v Banjaluki so vodilni predstavniki regionalnih borz predstavili načrte razvoja kapitalskih trgov – od novih IPO in ETF v Zagrebu, prek integracije z Euronextom v Beogradu, do IPO-programov v Skopju in ambicije Ljubljanske borze, da do leta 2030 pridobi status razvijajočega se trga (emerging market).
Banjaluška borza pozornost usmerja na aktivacijo kapitala, ki je v bančnih depozitih, ter na razvoj domačega kapitalskega trga skozi izobraževanje in nove finančne instrumente.
Preberi še
Borzni pregled: Rekordi padajo in kako se debeli Trumpova denarnica
Minuli teden so vnovič krojili rekordi na delniških trgih, dnevni skoki delnic pa se zlahka kosajo s skoki, ki smo jih nekoč gledali pri kriptovalutah.
01.06.2026
Koliko denarja moram vložiti, da lahko živim od dividend
Regionalni borzni trgi privabljajo vlagatelje z visokimi dividendami in nižjimi vrednotenji.
30.05.2026
Slab dan na Ljubljanski borzi: večina delnic prve kotacije v rdečem
Indeks SBITOP je v četrtek upadel za 0,20 odstotka in trgovanje zaključil pri 2.962,40 točk.
28.05.2026
Čeprav so načrti ambiciozni, se skoraj vsi predstavniki borz strinjajo, da je glavna težava regije še vedno nezadostna likvidnost trga.
Srdić (BLSE): V depozitih je značajen potencial
Boris Srdić, direktor Banjaluške borze (BLSE), je dejal, da je kapitalski trg vir, ki ga je nujno razvijati z namenom krepitve finančnega in gospodarskega sistema v državi.
"V bančnih depozitih imamo trenutno 37 milijard mark. Menimo, da je v tem pomemben potencial, da se ta sredstva usmerijo prek kapitalskega trga v razvojne projekte, v obveznice in nove IPO, ki jih nameravamo razvijati v prihodnjem obdobju," je poudaril Srdić.
BLSE pričakuje intenzivno, strukturirano delo, ki se nanaša na dvig ravni finančne pismenosti državljanov in gospodarskih subjektov, ki jih je treba izobraziti, da prepoznajo priložnosti na trgu.
Boris Srdić (Foto: BLSE)
"Da bi kapitalski trg postal motor razvoja gospodarstva v državi, mora biti izkoriščen. Brez dodatnega razvoja trga ne moremo imeti dovolj alternativ za financiranje projektov in vlaganje," je poudaril Srdić.
Glavna pomanjkljivost vseh borz, tudi BLSE, so nezadostna likvidnost, pomanjkanje tržnega materiala in finančna pismenost.
Gračan (ZSE): Do konca leta nov IPO in najmanj dva nova ETF
Tomislav Gračan, član uprave Zagrebške borze (ZSE), je dejal, da po treh IPO lani na letošnje leto gleda optimistično.
"Lani smo imeli IPO, letos napovedujem SPO Bosqara v višini 150 milijonov evrov, IPO Tommyja, še en IPO se pripravlja za konec leta, skupaj z najmanj dvema novima ETF – zelo optimistično," je dejal Gračan.
Poudaril je, da je od leta 2022 opazna vrnitev malih vlagateljev na borzo, do takrat pa so prevladovali institucionalni vlagatelji. Danes 60 odstotkov vseh transakcij na ZSE opravijo mali vlagatelji.
"Od leta 2022 trg raste z dvomestnimi stopnjami, digitalne platforme so omogočile preprostejši dostop vlagateljem. ETF so se izkazali kot idealen instrument za male vlagatelje," je navedel Gračan.
Konec leta 2020 so bili na ZSE uvrščeni prvi ETF, danes jih je šest in ustvarijo približno 10 odstotkov celotnega prometa borze. Gračan do konca leta pričakuje uvrstitev še več novih ETF in še večje zanimanje zanje.
V prvem četrtletju 2026 je povprečni dnevni promet na ZSE znašal štiri milijone evrov, zvezdi sta podjetji Končar in Končar DIST, med najbolj trgovanimi pa so delnice Adrisa, Valamara, Hrvatskega Telekoma in Spana.
Tomislav Gračan (Foto: BLSE)
Omenil je tudi državne obveznice in zakladne zapise, ki se na Hrvaškem v zadnjih letih uspešno izdajajo in s katerimi so okrepili kapitalski trg. Do zdaj so državljani investirali približno 16 milijard evrov, kar je okoli 8,5 odstotka hrvaškega dolga.
Kar zadeva projekt povezovanja osmih kapitalskih trgov (Hrvaška, Slovenija, Severna Makedonija, Poljska, Slovaška, Romunija, Bolgarija, Madžarska), je Gračan dejal, da gre za najambicioznejši projekt v tem delu Evrope, katerega cilj je, da regija postane vidnejša večjim vlagateljem.
"Cilj ni ustvarjanje ene skupne borze, temveč funkcionalno povezovanje prek skupne infrastrukture, harmonizacije postopkov, skupnih produktov in skupnih indeksov."
Projekt skupaj izvajata EBRD in ZSE, aktivno pa se z njim ukvarjajo že dve leti.
"Trenutno pripravljamo skupni ETF, skupni indeks, ukvarjamo se s post-trade infrastrukturo. Mislim, da bodo ti indeksi in ETF zelo kmalu prišli na trg. Projekt bo odprt tudi za druge borze v regiji, ki niso vključene, glavni pogoj pa je vključitev evropske pravne regulative," je poudaril Gračan.
Ostojić (BGDX): Gremo proti integraciji z Euronextom
Lazo Ostojić, direktor Beograjske borze (BGDX), je navedel, da imajo brez regionalnega povezovanja vse borze v regiji, tudi tiste nekoliko večje, ki niso v regiji, težave z likvidnostjo.
"Potreba po povezovanju še vedno obstaja. Leta 2021 smo se odločili, da vstopimo v povezovanje z borzo v Grčiji, ki je zasnovala skupno platformo, na kateri bi bilo več borz usklajenih z evropskimi standardi. Začeli smo ta proces in zaključili prvo tehnološko fazo. Druga faza je bila integracija z njimi, vendar je prišlo do spremembe, ker je Euronext kupil Atensko borzo in jo vključil v svoj sistem. Z njimi smo začeli pogajanja in bomo videli, kako bo potekala ta vrsta integracije z Euronextom," je dejal Ostojić.
V strategiji v Beogradu je opredeljeno, da se poleg usklajevanja borze z evropskimi standardi dela posvečajo tudi povečanju števila instrumentov, ki so lahko predmet trgovanja in v katere lahko ljudje vlagajo, ter da podjetja vidijo borzo kot mesto, kjer lahko dodatno zbirajo kapital.
Lazo Ostojić (Foto: BLSE)
Poleg tega so se v BGDX odločili narediti korak naprej na področju tokenizacije.
"Imamo že 11 podjetij, ki so izdala svoje žetone. Pokazala se je potreba po mestu za sekundarno trgovanje, ki ga zdaj ni. Ljudje so zelo zainteresirani za vlaganje v žetone, vendar nimajo možnosti zamenjati žetona in vstopiti v drugega. Prizadevamo si za vzpostavitev platforme, ki bi temeljila na bločnem sistemu, kjer bi ljudje lahko sekundarno trgovali s svojimi žetoni. To je korak naprej, ki smo ga naredili," je za Bloomberg Adria poudaril Ostojić.
Na panelu na konferenci je spomnil, da je na BGDX uvrščenih 250 podjetij, vendar se trguje z okoli 20.
Prej, ko so skupaj z EBRD poskušali razviti IPO, so ugotovili, da se lastniki podjetij ne želijo odreči delu lastništva in biti transparentni. "Obrnili smo se na korporativne obveznice, kjer se opravi celovita skrbna analiza, podjetja dobijo kreditni rating in so pripravljena na borzo. Javil se je velik del podjetij, po uvrstitvi korporativnih obveznic pa v pogovorih z njimi vidim, da načrtujejo IPO kot naslednjo fazo," je dejal Ostojić.
Šteriev (MSE): V sodelovanju z EBRD razvijamo IPO
Ivan Šteriev, direktor Makedonske borze (MSE), je dejal, da je ta borza rekord v trgovanju dosegla leta 2007 in še ni bil presežen.
"Trguje se zlasti z delnicami, imamo 90 uvrščenih podjetij, vendar je koncentracija v največ 20 podjetjih. Trgujejo predvsem domače fizične osebe, imamo tudi drugi in tretji pokojninski steber, vendar niso tako prisotni na trgu kot na Hrvaškem," je dejal Šteriev.
Spomnil je na obdobje, ko so določene družbe po zakonu morale biti uvrščene na borzo, in so tudi tiste, ki prej niso razmišljale o borzi, po uvrstitvi in odpravi obveznosti ostale na njej, kar je povečalo preglednost poslovanja. "Nimamo tujih vlagateljev, to je ena največjih težav. Nekdaj je bil mit, da lahko v regijo privabimo tuje vlagatelje – to je vprašanje regionalizacije," je poudaril Šteriev.
Ivan Šteriev (Foto: BLSE)
Kar zadeva sodelovanje z EBRD, ga je ocenil kot dobro. "Končno smo po dveh letih pogajanj dobili konkreten IPO-program za makedonski kapitalski trg. Začenjamo prihodnji mesec, projekt bo potekal v dveh fazah," je navedel Šteriev.
V prvi fazi naj bi bilo na javnem razpisu izbranih do 10 podjetij, za katera bi se pripravil pred IPO-dokument, katerega priprava bi bila financirana z nepovratnimi sredstvi v višini 70 odstotkov, 30 odstotkov pa bi bil delež podjetja.
"Če bodo kandidati, se gre v drugo fazo, prav tako s 70-odstotnim financiranjem z nepovratnimi sredstvi, kjer bo sofinanciranje prospekta za IPO in marketinške strategije," je dejal Štriev.
Bombač (LJSE): Cilj je status trga v razvoju
Marko Bombač, direktor Ljubljanske borze (LJSE), je dejal, da je ta leta 2023 dosegla dno po več merilih in da so od takrat trendi pozitivni.
"Uspešnost slovenskih delnic je dobra že 10 do 15 let, z delnicama Krke in NLB se največ trguje, za njima pa imamo še štiri podjetja z več kot milijardo evrov tržne kapitalizacije. Likvidnost ima pozitiven trend, prav tako trg obveznic. Optimističen sem tudi glede ETF," je poudaril Bombač.
Marko Bombač (Foto: BLSE)
Ljubljanska borza je uvrščena na platformo Interactive Brokers, kar omogoča dostop tujim vlagateljem.
"Imamo 17 izdajateljev, večina je zelo kakovostnih, vendar je izziv še vedno nizka likvidnost, čeprav je boljša kot prej. Dnevni promet je štiri milijone evrov, obstaja prostor za napredek, pomanjkljivost pa je, da nimamo institucionalnih vlagateljev."
V strategiji razvoja kapitalskega trga je cilj Slovenije, da do leta 2030 pridobi status trga v razvoju (emerging market), izboljša finančno pismenost državljanov in podjetij, vzpostavi individualne naložbene račune (INR), obveznice za male vlagatelje ter pripravi seznam državnih podjetij, ki bi lahko bila nekoč pripravljena za IPO.
"To so glavne stvari v strategiji. Trgi v razvoju so popolnoma drug klub, ambicija je velika, tako kot naše želje. Treba je iti v tej smeri. Po določenih merilih za razvijajoče trge smo pripravljeni, imamo regulatorni okvir, infrastrukturo, tržna kapitalizacija je zelo blizu, vendar je največji problem likvidnost. Zato so pomembni omenjeni individualni računi, ki bi to lahko spremenili." Kdaj bi se to lahko zgodilo? "Po mojem mnenju v najboljšem primeru na začetku druge polovice prihodnjega desetletja," je dejal Bombač.
.webp){kind=icon}
