V Južni Koreji se je rodnost leta 2025 zvišala že drugo leto zapored, kar je redek, a pozitiven signal za državo, ki se dolga leta sooča z najnižjo rodnostjo na svetu.
Po začasnih podatkih ministrstva za podatke in statistiko, objavljenih v sredo, se je povprečno število otrok na žensko povečalo z 0,75 na 0,8. Skupno število rojstev se je v primerjavi z letom prej povečalo za 6,8 odstotka in doseglo 254.500, kar je najvišja raven po letu 2021.
Okrevanje je povezano predvsem z večjim številom porok po večletnem zatišju, hkrati pa so svoj učinek začeli kazati tudi državni ukrepi, namenjeni lažjemu usklajevanju družinskega in finančnega življenja. Država je razširila neposredne denarne pomoči, izboljšala dostop do otroškega varstva ter okrepila stanovanjske spodbude, med drugim z ugodnejšimi stanovanjskimi posojili za mlade družine.
Število sklenjenih zakonskih zvez se povečuje od leta 2023, ko so se po pandemiji znova začele poroke, ki so bile prej odložene. Prav ta premik je po oceni Bumkija Sona, ekonomista pri Barclays Bank PLC, pomemben dejavnik nedavnega, čeprav zmernega porasta rodnosti.
Kljub temu Son opozarja, da ostaja poročnost dolgoročno nizka, obenem pa vse več žensk v dvajsetih in tridesetih letih aktivno sodeluje na trgu dela. Zaradi teh strukturnih dejavnikov po njegovem mnenju ni realno pričakovati hitrega ali izrazitega skoka števila rojstev.
Čeprav je trenutna rast še prešibka in prekratkotrajna, da bi jo lahko razglasili za trajen preobrat, vendarle kaže, da nekateri državni programi za zajezitev demografskega upada začenjajo dosegati prve učinke.
Dolgoletni demografski padec v Južni Koreji namreč predstavlja eno ključnih tveganj za prihodnji razvoj države. Z eno najnižjih stopenj rodnosti v okviru OECD se država sooča s krčenjem delovne sile in hitrim staranjem prebivalstva, kar povečuje pritisk na pokojninski sistem, zdravstveno in socialno oskrbo ter odpira vprašanja od pomanjkanja delavcev do zagotavljanja zadostnih obrambnih kadrov.
Zaporedne oblasti so v poskusu zaustavitve demografskega zdrsa namenile obsežna sredstva: v obdobju 2006–2023 je bilo za spodbujanje rodnosti in podporo družinam porabljenih okoli 260 milijard evrov.
V Južni Koreji je bilo leta 2025 za ukrepe, namenjene spodbujanju rodnosti, namenjenih približno 19,5 milijarde evrov. Po podatkih predsedniškega odbora za starajočo se družbo in populacijsko politiko to pomeni 13-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Kljub finančnemu zagonu so premiki skromni. Učinke teh politik še naprej zavirajo globoko zakoreninjene strukturne ovire, od visokih stanovanjskih stroškov in dragih zasebnih izobraževalnih programov do vztrajnih razlik med spoloma na trgu dela, ki pomembno vplivajo na odločitve o ustvarjanju družine.
Ob državi so se v razpravo vključila tudi nekatera podjetja. Nepremičninski razvijalec Booyoung Co. je z napovedjo okoli 65.000 evrov denarnega dodatka zaposlenim ob rojstvu otroka pritegnil veliko pozornosti, saj takšne spodbude neposredno lajšajo pritisk visokih življenjskih stroškov, s katerimi se soočajo mlade družine.
Razlike med regijami ostajajo izrazite. Seul beleži eno najnižjih stopenj rodnosti med večjimi mesti, takoj za Busanom, kar ponazarja vpliv draginje in stanovanjskih pritiskov. Nasprotno pa je upravno središče Sejong v preteklosti dosegalo razmeroma ugodnejše demografske kazalnike.
Demografske skrbi niso omejene le na Korejo. Rodnost upada po večjem delu vzhodne Azije, vključno z Japonsko in Tajvanom ter v razvitih gospodarstvih Evrope in Severne Amerike. V ZDA je predsednik Donald Trump predlagal enkratni otroški dodatek v višini približno 4.600 evrov, Kitajska pa je sredi leta 2025 napovedala letno pomoč v višini okoli 460 evrov za vsakega otroka, mlajšega od treh let.
.webp){kind=icon}
